Delo, Šport: ... Mednarodno srečanje alpinistk v Bohinju
Med 14. in 21. avgustom je bilo v Bohinju mednarodno srečanje alpinistk RHM (Rendez-vouz Hautes Montagnes). Udeležilo se ga je 60 alpinistk iz Evrope in Avstralije. Glavna organizatorja srečanja sta bila predstavnica RHM za Slovenijo Ines Božič-Skok in Janez Skok, glavni sponzor pa je bilo podjetje Sidarta. Alpinum iz Bohinja je omogočil taborjenje na travniku za hotelom Pod Voglom.
Vse skupaj se je začelo v nedeljo, 14. 8., z družabnim srečanjem. Za hrano in pijačo sta poskrbela Zdravilišče Laško s pecivom in Union Ljubljana. Na tem večeru je bilo tudi precej slovenskih alpinistk in alpinistov, ki pa v nadaljevanju srečanja žal niso kaj dosti sodelovali. Njihova pomoč bi bila, predvsem zaradi plezanja v gorah, več kot dobrodošla. Precej pa so pomagale Lidija Honzak, Meta Meh in Janja Škerjanec. Na srečanju RHM v Angliji je bilo celo več domačih kot tujih plezalcev!
Udeleženkam, ki so želele plezati v gorah, je nekoliko nagajalo nestabilno vreme in oddaljenost Bohinja od izhodišč. V torek je bila taka megla, da kljub spremstvu Janeza Skoka niso našli dostopa pod Travnik. Vseeno so je bilo opravljenih nekaj klasičnih vzponov. Miranda Ortar in Marie Noelle Pheulpin (Fr) sta ponovili Zajedo Šit, Uta Adler (Nem.) in Catherine Fitzpatrick (Avstralija) sta preplezali Direktno v Špiku. Slednja je z Karin Meissiger (Nem) splezala še Ogrin-Omerza v Jalovcu. Udeleženke pa so plezale tudi lažje smeri v Triglavu in na Vršiču. Plezanje v gorah je oteževalo tudi dejstvo, da ni modernega plezalnega vodnička za slovenske gore.
Nekatere udeleženke so se bolj posvetile plezanju v plezališčih. Obiskale so Bodešče, Bohinjsko Belo, Završnico in plezališča pri Bohinjskem jezeru. Ocene so se jim zdele nekoliko prenizke.
V petek zvečer je Beba Korošec s Koprivnika s kmečkimi ženami v Cojzovi koči v Spodnjih Gorjušah pripravila slovensko večerjo za vse udeleženke. Po večerji je Marrigje Hartman (Niz.) pokazale diapozitive z odprave v Karakorum, na kateri se je povzpela na dva nova šesttisočaka. Udeleženke so bile s srečanjem in ambientom v Bohinju zadovoljne. Naslednje srečanje RHM bo od 20. do 28. avgusta 1995 v La Berardu v francoski Dauphineji.
(M. P.)
Prvenstvena v Tour Verte
Rok Černe (AO Lj. - Matica) in Tomaž Jakofčič (Akademski AO) sta konec julija in začetek avgusta preživela v gorah nad Chamonixom. Najprej sta preplezala Švicarsko (VII, A0/V-VI, 300 m) v Grand Capucinu.
Potem je nastopilo daljše obdobje nestabilnega vremena, ko so se vsako popoldne pojavljale nevihte. Zato sta odšla na kočo Envers des Aiguilles, okrog katere so krajše skalne smeri. 31. julija sta plezala v JV steni Tour Verte, ki je od koče oddaljena le 10 minut. Najprej sta ponovila neopremljeno smer Homologue Eceptionelle (6c+/6b, 5-6a, 200 m). Popoldne sta steno preplezala še enkrat. V spodnjem delu sta potegnila dva nova raztežaja (VIII in VII+) in prišla v smer Le Piege (6a, 200 m), po kateri sta splezala do roba stene. Čez dva dni sta vstopila v Le Piege in plezala po njej do stika z njuno vstopno varianto, ki sta jo nato podaljšala do roba stene. Tako je nastala prvenstvena smer z imenom Svizec (VIII/VII+, V-VII, 200 m). Smer sta preplezala brez uporabe klinov. Vse potrebno varovanje sta si uredila z zatiči in frendi. V odličnem granitu, kakršen je v stenah nad Chamonixom, sta si to lahko privoščila. V apnencu Julijskih in Kamniških Alp pa so klini še vedno obvezen varovalni pripomoček.
Prvi teden avgusta se je vreme za nekaj dni ustalilo. To obdobje sta izkoristila za vzpon po 750 metrov visoki smeri Anouk (VII+/VII, VII-) v Petites Jorasses Smer sta leta 1990 prva preplezala in opremila Piola in Sprungli. V njej je 108 svedrovcev, od tega po dva na vsakem stojišču. Prek smeri so urejeni tudi spusti, za katere je potrebno imeti dve 45 metrski vrvi. Za vzpon sta Černe in Jakofčič porabila 9 ur, za spuste pa 3 ure. Vse smeri, razen Švicarske, sta preplezala prosto na pogled. Obisk francoskih gora jima je omogočila PZVA pri PZS in Černe Consulting.
(M. P.)
Dobri vzponi v plezališčih
V. Guček preplezal Palačinko in Butnskalo - Nova Mejovškova smer v Kotečniku - Štremfljevi na pogled 7b
Vili Guček v zadnjem mesecu preplezal dve zelo težki smeri. Najprej je bil uspešen v Palačinki (8b oz. X) v Retovjah. Zanjo pravi, da se mu zdi zelo težka 8b. Glede na to, da je podobnega mnenja tudi avtor Palačinke Aljoša Grom, bi morda kazalo razmisliti o zvišanju ocene!
Teden dni po vzponu v Palačinki je bil Guček uspešen še v Butnskali (8b/b+) v Kotečniku. V spodnjem delu smeri je potrebno izvesti izrazit skok, podoben tistemu v Jamnikarjevi Marioneti, le da je v Butnskali še za malenkost težji. Sicer je smer zelo lepa in dolga. Za uspešen vzpon je porabil približno teden dni. Palačinka je bila Gučkova peta, Butnskala pa šesta letošnja smer ocenjena vsaj 8b, ena med njimi (Umazana igra) pa je imela celo oceno 8b+.
Matej Mejovšek je pred odhodom v Ameriko intenzivno plezal. V Kotečniku je preplezal novo smer Tamavček. Poteka levo od Neba nad Berlinom, ocenil jo je 8b. Smer je visoka le 8 metrov, v njej pa treba narediti 9 težkih gibov. Mejovšek je v Mišji Peči ponovil še Zajčka (8b), ki ga je preplezal in opremil Stanko Židan. Vzpon je opravil precej hitro. Smer je študiral pol ure. Nato mu je vzpon uspel v tretjem poskusu vendar pa zadnji poskus ni bi; opravljen istega dne kot prva dva.
Letos je na pogled preplezal 6 smeri z oceno 7c in 16 z oceno 7b+. Že pozimi je z rdečo piko preplezal Klobaso (8a+) v Mišji Peči. Tudi mladi športni plezalci so se izkazali z dobrimi vzponi.
VILI GUČEK - Med plezanjem previsne smeri.
Anže Štremfelj (11 let) je v Bohinjski Beli preplezal Stephanie (7c), njegova sestra Katarina (12 let) pa je uspela v Fatmanu (7c+). Poročali smo že, da je Aleš Česen (12 let) preplezal kombinacijo Ženska-Ekosistem (7c).
V drugem delu počitnic se je družina Štremfelj opravila na potovanje po plezališčih od Geneve do Verdona. Tako Anže kot Katarina sta na pogled splezala več kot dvajset smeri, težkih od 6b do 6c+. Anže je na pogled prepleza tri smeri, težke 7a. Najtežji vzpon na pogled pa mu je uspel v smer Les aventures de Jeff (7b) v plezališču Cjuinson.Tudi Katarina je na pogled uspela v treh 7a. Njen najtežji vzpon na pogled - Allez les pigeons v Ojuinsonu - je prav tako ocenjen 7b. V tej smeri je bila na pogled uspešna tudi njuna mama Marija.
MIHA PETERNEL
Trekinga, odprava ...
KMS pri PZS prireja 18. 9. enodnevni izlet na Creto Forato. Prijave z vplačili sprejema PZS do 12. 9. oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Prireja tudi trekinga: v Mehiko od 3. 11. do 22.11., ter v Argentino in Čile. Poskusili bodo z vzponom na Aconcaguo ter obiskali Mendozo, tihomorsko obalo in južni Čile. Odhod bo 20. januarja, treking pa bo trajal štiri tedne.
Prijave z vplačilom akontacije sprejema pisarna PZS. Za odpravi na Karstenz Pyramido (N. Gvineja) še nekaj prostih mest. Na poti bodo od 25. 11. do 25. 12, 1994. Podrobnejše informacije v Dia studiu tel. (061) 215 747.
(M. P.)
Baski in nova smer na K2
Masiv K2 (na Čogori/Qogir smo že kar pozabili) je sicer mogočen, ima pa tudi že kar nekaj smeri, pa se še vedno najdejo predeli za nove, prvenstvene vzpone. Lansko leto se je npr. mešana ameriško-poljska naveza Carlos Buhler, Wojcieh Kurtyka in Krzystof Wielicki spet brezuspešno skušala v zahodni steni. Več sreče pa so imeli letos Baski. Na Ramo (8000 m) so se povzpeli po desnem stebru v JV steni. Višinska tabora so imeli na 6300 in 7200 m, nad Ramo pa so plezali po Abruškem grebenu. 24. junija so bili na vrhu brata Alberto (25) in Felix (26) I'urrategi, Juanito Oiarzabal (37) in Kike de Pablo (42) ter pridruženi Juan Tomas Gutirrez, sicer udeleženec dvočlanske španske odprave. Z vrha so imeli celo direktno radijsko zvezo z domovino. Vzpon so opravili brez pomoči višinskih nosačev in dodatnega kisika.
Če se malo ozremo v preteklost, lahko hitro ugotovimo, da so to smer poskušali preplezati že Doug Scott in tovariši julija 1983. Odnehali so sto metrov pod Ramo, ker je zbolel Afanassijef. V noči od 3. na 4. avgust 1986 pa je Tomo Česen že preplezal steno, sam v 17 urah, toda le do stika z Abruškim grebenom, po katerem je potem sestopil. Na vrh pa ni šel, ker je bil brez dovoljenja za vzpon in se je pripravljalo neurje (ki je potem povzročilo najbolj tragično epizodo v zgodovini K2).
Baskovski vzpon je zgleda najresnejši »kandidat« za najpomembnejše dejanje sezone v Karakorumu, poznavalci pa že nakazujejo tudi možnost, da bi »nova smer« lahko postala celo normalni pristop.
(F. S.)