Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 29.11.1993

Delo, Šport: ... Excalibur v El Capu zlezli večinoma prosto

Američani Bill Price, Steve Schneider in Jeff Schoen so prosto preplezali 75 odstotkov smeri in težave ocenili do 5.13 a (IX/IX+)
Excalibur je smer levo od Salathé Wall (mimogrede, legendarni John Salathe je umrl avgusta 1992, star 93 let) v jugozahodni steni El Capitana. Od drugih smeri v steni se razlikuje po širokih počeh, po katerih poteka več kot pol ducata raztežajev.
Široke poči so tista skalna oblika, ki se je plezalci v tej steni najbolj bojijo: za gvozdenje z rokami so preširoke in obenem preozke, da bi se vanje dalo zbasati. Smer je že leta 1970 poskušal preplezati Jim Bridwell, splezal v njej takrat najtežji tehnični raztezaj v Yosemitih, potem pa so ga zavrnile široke poči poznejšega osmega in devetega raztežaja. Leta 1975 sta te poči preplezala Charlie Porter in Hugh Burton tako, da sta skupaj zabijala široke profilce in lesene bloke ter tako dobila dvajset centimetrske zagozde. Tem širokim počem sledijo ožje, ravno pravšnje za prste in torej za prosto plezanje. Z umetnimi sredstvi preplezljivi raztežaji v smeri so ocenjeni do četrte stopnje (A4).
Leto 1988 je bilo prelomno v prostem plezanju smeri, ocenjenih z josemitsko VI stopnjo (z rimskimi številkami so označene časovne dolžine smeri; VI je za več kot dvodnevni vzpon za povprečno navezo). Takrat sta Paul Piana in Tod Skinner, prosto ponovila Salathé Wall, pred kratkim pa je Lynn Hill prosto ponovila Nos. Steve Schneider in Bill Price sta začela vzpon po Excaliburju maja 1992. Njun cilj je bil prosto ponoviti 75 odstotkov smeri in zamenjati stare šest milimetrske svedrovce z novimi, enkrat debelejšimi. Takrat sta prosto preplezala četrti ključni tehnični raztežaj (A4), zdaj 5.12 d (okoli 7c/7ac+oz. IX) in osmi, kjer sta si pomagala z doma narejenimi petnajst centimetrskimi frendi; ocenila sta ga 5.12 b (ok. VIII+IX-). Ker se je Priceu iztekel dopust, sta se spustila po pritrjenih vrveh in se dogovorila, da se jima pridruži Jeff Schoen, da bi dva plezalca lahko opremljala smer tudi med tednom. Tako sta Schoen in Schneider prosto preplezala peti raztežaj in ga ocenila 5.12 d. V troje so preplezali ključni trinajsti raztezaj, ki ga je vodil Schneider. To je petinštiridesetmetrska poč, ki se širi od začetnih pet do končnih petnajst centimetrov, kjer je moral vgozditi z rokami in koleni in po eni uri plezanja na meji padca ob zelo slabem varovanju mu je uspelo. Raztežaj je ocenil 5.12 d; večni upal, pravi, ker nihče ne bi verjel, da je na fleš splezal 5.13 a (7c+ ali celo nekoliko več oziroma IX/IX+). Dva dni pozneje so končali sedemnajsti raztežaj in se z dobre police za bivak naslednje štiri dni vračali navzdol in poskušali prosto preplezati raztežaje, kjer so si prej pomagali tehnično. Peti dan je prinesel osemnajsti raztežaj in prepir v ekipi: A3 raztežaj je bil po Schneiderjevem mnenju preslabo zavarovan za prosto ponovitev in bi zahteval en dober svedrovec, čemur je Price nasprotoval. Na koncu je bil sveder zavrtan in raztežaj ocenjen 5. 12. d. Enaindvajsetega so ocenili 5.13 a, potem pa se je dvema v navezi začelo muditi domov, vzpon so pospešili in ga deveti dan zaključili.
Prosto so preplezali 75 odstotkov smeri in zamenjali 29 rjavih svedrovcev. Schneider ocenjuje, da bi se na tak način dalo preplezati še nekaj drugih smeri v steni: West Butress, Muir Wall, Lurking Fear. Ni treba, pravi, da gre cela smer prosto; zadošča, da se prosto prepleza čim več raztežajev in se tako poveča težavnost in kvaliteta vzpona.

ALEŠ BJELČEVIČ

ALPINISTIČNE NOVICE

Plezalna šola Klub Zlatorog
Profesor športne vzgoje Andrej Kokalj, alpinistični inštruktor in trener pionirske športno plezalne ekipe Ljubljana-matica, organizira plezalno šolo za najmlajše, ki bo na Fakulteti za šport na Gortanovi 22 na Kodeljevem. V šolo se lahko vpisujejo otroci dveh starostnih skupin. Predšolski, pet do šestletni, in otroci, ki obiskujejo prvi in drugi razred osnovne šole. Za najmlajše bo vadba v igralnici ob torkih od 17. do 18. ure, za šolarje pa v gimnastični dvorani od 18. do 19. ure. Vpis je na fakulteti ob navedenih urah, informacije pa so po telefonu (061) 125-2141 v torek med 20. in 21. uro.
Poleg tega bodo organizirani tudi enotedenski začetniški, nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaji za vse starostne skupine, ki bodo v plezališčih Črni kal, Kotečnik, Vipavska Bela, Turne pod Grmado itd. Število udeležencev je omejeno na štiri v vsakem tečaju

(A.B.)

Dva alpinistična kluba
Poročali smo že o ustanovitvi Posavskega AK, ki pa takrat še ni bil sprejet v Planinsko zvezo Slovenije; pozabili so namreč na sprejem izjave, da PAK sprejema Statut in Častni kodeks slovenskih planincev. To so 11. novembra na svoji 2. redni seji sprejeli in takoj naslednji dan posredovali pisarni PZS. Pred njimi pa so tudi vsem formalnostim zadovoljili pri Zgornje Savinjskem AK, nastalem iz AO Raduha iz Luč; združili so se alpinisti iz Savinjske doline, ki razpršeni po PD in niso več videli pravih možnosti za normalno delovanje.

(F. S.)

Nova umetna stena
Člani alpinističnega kluba Vertikala so v telovadnici osnovne šole v Pirničah s pomočjo sponzorjev naredili novo umetno steno. Na njej so tri proge, široke po dva metra in med njimi dve poči, česar v naših umetnih stenah do zdaj ni bilo. Stena je visoka 8,2 m in se prevesi za 6 m.
Otvoritev bo v petek, 3. decembra, ob 17. uri. Na otvoritvi bo najprej predstavitev dejavnosti kluba z diapozitivi, nato ekshibicijska tekma nekaterih naših odličnih športnih plezalcev in plezalk in na koncu seveda poskusno plezanje za obiskovalce. Stena bo od tega dne naprej odprta za vse obiskovalce ob ponedeljkih od 15. do 18., ob sredah od 20. do 23. ure, ob petkih od 15. do 18., sobotah od 16. do 19. in nedeljah od 16. do 19. ure. Člani AK Vertikala vabijo na otvoritev.

(A.B.)

Še enkrat Highlander
Uroš Perko (AO Kamnik, Čevljarstvo Tomašič) je v Mišji peči preplezal Highlanderja z oceno 8a+/8b. To smer je opremil Dragan Todorovič, prvi pa jo je letos januarja preplezal Dunajčan Arthur Kubista, za njim pa med drugimi še Igor Kalan in avtor Dragan Todorovič. Pred časom je Perko preplezal še Strta srca (8a+), v Arcu pa m. dr. na pogled dve smeri z oceno 7b+.

(A.B.)

Vodnik za Ala Dag
Turške gore so nekoč obiskovali tudi naši alpinisti. Od bolj ali manj odpravarskih dejavnosti se je sedaj precej spremenilo. Zdaj je na tržišču n. pr. že vodnik Omer B. Tuzela: Walks and Climbs in the Ala Dag. Izšel je letos (Cicerone Press. 2 Police Square, Milnthorpe, Cumbria, LA7 7PY), 240 strani, 20 fotografij, 58 kart in skic.
Avtor je - ob tem, da je dober poznavalec tamkajšnjih gora - turški diplomat, član Komisije za informatiko in dokumentacijo ÚIAA.

(F. S.)

ALPINIZEM

Plezalci za pokal Slovenije
SLOVENJ GRADEC - Na umetni steni v slovenjgraški športni dvorani so se na zaključni tekmi Pokala Slovenije v športnem plezanju pomerili plezalci srednjih kategorij. Tekmo je organiziral AO Slovenj Gradec, sodelovalo pa je 48 plezalcev. Vsi končni zmagovalci po kategorijah so bili najboljši tudi na prvi tekmi za nagrado Slovenj Gradca.
Končni vrstni red za Pokal Slovenije - starejše deklice: 1. Poček (Radovljica) 90 točk, 2. Gradišar (Tržič) 60, 3. Šuštar (AO Kamnik) 39; kadetinje: 1. Čufar (Mojstrana) 90, 2. Hrovat (Rašica) 20, 3. Strojan (Škofja Loka) 15; starejši dečki: 1. Bračič (ŠAO) 90, 2. Strojan (Škofja Loka) 60, 3. Filipič (Rašica) 60; kadeti: 1. Šanca (Radovljica) 90, 2. Čehovin (AO Ljubljana - Matica) 60, 3. Šeliga (ŠAO) 56. (R. T.)

O usmerjanju odpravarstva
Na neuradnem razgovoru na sedežu PZS so razpravljali o letošnjih akcijah, načrtih za prihodnje leto in usmeritvi odpravarstva
Minuli ponedeljek je bil na pobudo Toneta Škarje v prostorih PZS neformalni razgovor o usmerjanju odpravarstva. Ob Škarji in podpisanem so bili prisotni še Stane Belak, Tomaž Jamnik, Janez Jeglič, Marko Prezelj, Andrej Štremfelj, Iztok Tomazin in Matjaž Wiegele (če upoštevamo, da sta se dva opravičila, ker sta imela druge obveznosti, se samo eden ni odzval pobudi).
Realizacija letošnjih akcij, načrti za prihodnje leto in usmeritve odpravarstva v prihodnje, to so bile osnovne teme razgovora, ki je med drugim pokazal tudi. da bi do prenekaterega nesporazuma ne prišlo, če bi »se več pogovarjali med seboj«. Vsekakor dober napotek za v prihodnje.
Kar nekaj letošnjih odprav je bilo organizirano »na hitro« in tako so bile tudi zaključene. Če ni uspel načrtovani cilj, bi lahko poskusili vsaj po normalni smeri, ne pa da jih je precej prišlo domov praktično z enakimi iz-kušnjami, kot so šli na pot. Tudi premalo izkušenj imajo prenekateri; želja po odpravi je večja od želje doseči cilj in temu primerni so rezultati.
Zadnje zime so razvrednotile zimsko alpinistiko, ki predstavlja pravzaprav najboljšo osnovo za plezanje v tujih visokih gorah. V nekoliko slabših razmerah in v stene z zahtevnejšim dostopom ne hodi nihče več. Na splošno so vzponi v domačih gorah zapostavljeni.
In zaključek? Na alpinistične odprave naj hodijo tisti, ki so že pri nas opravili kvalitetne vzpone, poudarek je na zimskih, in imajo izkušnje tudi iz težkih sten Zahodnih Alp. Smiselna pa bi bila stimulacija za temeljito pripravo, veljalo bi n. pr. nagraditi tiste, ki bi opravili najkvalitetnejše vzpone.
Odprave dveh, treh so dobra usmeritev, vendar se je potrebno zavedati dejstva, da je psihološko precej težje opraviti zahteven vzpon, če v bližini ni še drugih. In - število odprav je preveliko glede na sedanjo kvaliteto. Res imamo nekaj vrhunskih alpinistov, ki so sposobni vrhunskih rezultatov (in so to tudi že dokazali), primanjkuje pa obetavnih mlajših in - preveč je takih, ki samo menijo, da so dobri, pa tega še niso dokazali. Preprečevati je treba, da odhajajo »iz Ospa naravnost v Himalajo«:
Kategorizacija pravzaprav na nek način zavira kreativno plezanje. Vedno več je takih, ki plezajo predvsem na njim dobro znanih območjih in izbirajo predvsem smeri, ki jim prinesejo dovolj točk.
Organiziranje »kadrovskih« odprav s primernim ciljem je dober način vključevanja mlajših. Zbiranje sredstev, ki jih morajo prispevati udeleženci, pa pogosto negativno vplivajo na psihološko stabilnost; pogosto do zadnjega ne vedo, ali jim bo uspelo zbrati dovolj denarja, da bodo šli na odpravo.
Pomoč PZS (KOTG, KA) izbranim odpravam bo večplastna, od kompleksne, finančne in organizacijske do samo organizacijske. Pri izbiri cijev bo potrebno večjo pozornost posvetiti realnim možnostim. Zahodna stena Makaluja na alpski način je prav gotovo vrhunski cilj, realizacija pa hudo vprašljiva ali vsaj (pre)nevarna. Od alpinistov »ne smemo zahtevati« na tak ali drugačen način, da za ceno zdravja uresničujejo zamišljene cilje, poleg tega pa še sami poskrbe za izvedbo odprav.
Pripraviti bi veljalo razgovore s tistimi, v katerih interesu so alpinistične odprave, da bi kar največ problematike razčiščevali sproti, kot se pojavlja. Alpinistično srenjo bo potrebno bolje informirati o delovanju KOTG, KA in PZVA, saj (pre)nekateri menda v teh organih ne vidijo perspektive. In potrebno bo bolj tekoče dobivati povratne informacije, ne prisluškovati kuloarnim razgovorom. Analiza načrtov ob zaključku sezone n. pr. z vodji akcij, bi verjetno marsikaj postavila na pravo mesto.

FRANCI SAVENC

 

  29.11.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.