Delo, Šport: ... Tadej Slabe 16. za svetovni pokal

Razburljiva tekma v športnem plezanju v Innsbrucku - Navdušeni gledalci v ledeni dvorani
INNSBRUCK — V innsbruški olimpijski ledeni dvorani je bila ena najbolj razburljivih tekem v športnem plezanju. Finalisti so poželi tako bučne aplavze, kot še nikoli doslej. Popolnoma zasluženo, saj so v zahtevnih smereh, ki jih je postavil švicarski plezalec Hans-Peter Sigrist, predstavili svoje mojstrstvo na najbolj atraktiven način.
105 plezalcev iz 21 in 49 plezalk iz 16 držav se je udeležilo tretje letošnje tekme za svetovni pokal v športnem plezanju. V Innsbruck je odpotovala tudi naša ekipa. Tadej Slabe, Vili Guček, Matej Mejovšek, Bojan Leskošek, Miranda Ortar in Metka Lukančič so spet uspešno zastopali naše bar­ve. Dekleti sta pristali skupaj na 29. mestu, Leskošek pa je na odprtem prvenstvu v svoji skupini zasedel 17. mesto. Ni se uvrstil v nadaljnji krog tekmovanj, a s svojim atletskim pleza­njem prijetno presenetil publiko. Guček in Mejovšek se nista uvrstila v polfinale, Tadej Slabe pa si je z odličnim plezanjem spet priboril mesto med najboljšimi. Za dober meter je zgrešil uvrstitev v finale in točke svetovnega pokala so mu ušle le za las.
Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je v nedeljo popoldne priča­kovala končni razplet. Kot prva je nastopila Lynn Hill, ki zadnje čase na tekmah ne izpolnjuje pričakovanj. In tudi tokrat ji je spodletelo. Že takoj na začetku je dekleta čakal težak pre­stop v levo z zelo razmaknjenimi oprimki. Smer, napeta do skrajnosti, je zahtevala popolno koncentracijo in natančno gibanje brez napake. Najviš­jo točko je dosegla zmagovalka sve­tovnega pokala'89 — Nanette Raybaud. Drugo uvrščeni, Robyn Erbesfield in Susi Good je prehitela za štiri me­tre, ta čas najuspešnejša, Isabelle Patissier pa se je morala zadovoljiti s če­trtim mestom. Tako je prišlo tudi do zanimivega vrstnega reda v skupnem seštevku pokala: vodita Isabelle Patissier in Susi Good (59 točk), tretje mesto pa si delita Nanette Raybaud in Robyn Erbesfield, (44 točk).
Tekma moških je spet pokvarila ce­lotni vtis. Sicer odlična predstava se je končala s preveč izenačenimi rezulta­ti. Zmagovalec Rakhmetov je namreč zadnji doseženi oprimek zadržal in s tem po pravilih UIAA prehitel dru­ge štiri tekmece, ki so se istega oprim­ka le dotaknili. Pritožba štirih užalje­nih, češ da je Rakhmetov po napačni kombinaciji lahko zadržal oprimek, drugi pa ga zaradi domnevno pravil­nega plezanja niso mogli, ni prepriča­la sodnikov. In tako je prvič v zgodo­vini tekem za svetovni pokal na naj­višji stopnički stal tekmovalec iz Sov­jetske zveze. Drugo uvrščeni: Yuri Hirayama, Jean-Baptiste Tribout, Francois Legrand in Ben Moon, pa so se na slovesni podelitvi pokalov zamerili gledalcem z nešportnim obnašanjem saj se niso odzvali vabilu na oder.
V skupnem seštevku pokala še ved­no vodi Francois Legrand (70 točk) pred J. B. Triboutom (45 točk), na tretje mesto pa se je že prebil Salavat Rakhmetov (39 točk).
Rezultati — ženske — 1. Nanette Raybaud (F), 2. Susi Good (CH), in Robyn Erbesfield (USA), 4. Isabelle Patisssier (F), 5. Catherine Gloessner (B). 6. Venera Tcherechneva (SZ), 7. Lynn Hill (USA)... 29. Miranda Or­tar in Metka Lukančič (Slovenija), moški 1. Salavat Rakhmetov (SZ), 2. J.-B. Tribout (F), Ben Moon (GB), Yuri Hirayama (J), Francois Legrand (F), 6. Francois Lombard (F), 7. Diodier Raboutou (F), 8. Klaus Biichele (D), 9. Eugenii Oychinnikov (SZ). 10. Doug Engelkirk (USA) in Štefan Furst (A)... 16. Tadej Slabe (Slove­nija).

NUSA ROMIH

Dve novi v Vevnici
V severni steni Vevnice je Filip Bence (AO Tržič) 8. t. m. splezal prvenstveno smer, ki poteka po zna­čilnem kotu levo od Kaminske smeri. Nova smer je visoka 600 metrov, teža­ve je ocenil s V. težavnostno stopnjo, imenuje pa se Kot.
Skupaj s Slavkom Rožičem pa je Bence 18. t. m. v Vevnici splezal še eno novo smer. Poteka po levem delu stebra ob Golijevi smeri. Ocena je VI. višina pa 600 metrov.

T. Č.

Športni plezalci računajo na polfinale
Na svetovnem prvenstvu tudi naša reprezentanca - Med pripravami prepuščeni samim sebi
LJUBLJANA — Pred vrati je prvo svetovno prvenstvo v šport­nem plezanju. Organizacijo prireditve je CICE UIAA zaupala Nemcem in tako bo Frankfurt ta teden gostil vse najboljše plezalce sveta. Tudi slovenska reprezentanca se bo pod vod­stvom selektorja mag. Bojana Leskoška udeležila tekem v težavnostnem plezanju in ob tej priložnosti smo ga povprašali o ciljih in načrtih naše reprezentance.

Kako so se naši plezalci pri­pravljali na bližnje svetovno prven­stvo?
»Naj povem, da sem kot selektor odgovoren le za izbor članov repre­zentance, ne pa tudi za njeno pri­pravo. Pa ne zato, ker tega ne bi želel, ampak preprosto zato, ker za skupne priprave za sedaj še ni bilo denarja. Tako so bili plezalci veči­noma prepuščeni samim sebi, sam pa sem jim pomagal le z občasnimi nasveti.«

Kdo nas bo zastopal v Frankfurtu in pod kakšno zastavo?
»Ženski del ekipe sestavljajo Metka Lukančič, Miranda Ortar in Simona Škarja, moškega pa Vili Guček, Marko Lukič, Matej Mejov­šek in Tadej Slabe. Glede na to, da bo prvenstvo v Nemčiji, upamo, da nam bo uspelo nastopiti pod sloven­sko zastavo«

Kakšne so možnosti za uvrsti­tev med najboljše?
»Pri ženskah je naš cilj vsaj ena uvrstitev v četrtfinale, pri moških pa tri uvrstitve v osmino finala ter ena uvrstitev v četrtfinale in polfi­nale.«
Drugo leto bo na olimpijskih igrah v Barceloni plezanje predstav­ljeno kot demonstracijska panoga.

Ali načrtuješ tudi nastop naše reprezentance?
»Da. Športno plezanje je v Špani­ji zelo priljubljeno, zato pričakujem kvalitetno in odmevno tekmo­vanje.«

Kako je s financiranjem repre­zentance?
»Glede na lansko leto, ko so si reprezentantje nastope na tekmova­njih plačevali iz lastnih žepov, je bil letos dosežen znaten napredek. Za to se je treba še posebej zahvaliti predsedniku KA PZS Branetu Žoržu, ki je tudi sicer reprezentanci v veliko pomoč. Kot že rečeno, pa je zmanjkalo denarja za skupne pri­prave in strokovno pomoč (trener, psiholog, fizioterapevt, itd).«

Ali poleg letnih testiranj načr­tuješ še kak drug način dela?
»Podroben način dela z reprezen­tanco je bil pripravljen že leta 1989, vendar od 200.000 DEM, ki jih je obljubila SOFK, nismo dobili niti prebite pare. Že sedaj pa z dr. Strojnikom iz Inštituta za šport na­črtujemo in kontroliramo trening nekaterih reprezentantov. Upam, da bomo v prihodnosti imeli tudi skupne priprave reprezentance ter v delo vključili vsaj psihologa.«

Tudi na Fakulteti za šport, kjer si asistent, vodiš program športnega plezanja. Koliko imaš slušateljev in kako poteka delo z njimi?
»Stalnih slušateljev je pet, med njimi tudi dva reprezentanta. Zara­di njihove maloštevilnosti je preda­vanj in praktičnih vaj razmeroma malo, več pa je samoizobraževanja ter seminarjev. Vsi so že opravili tudi tečaj za sodnike športnega plezanja, sodelujejo pri organizaciji tekmovanj, čaka pa jih še praksa v šolah in planinskih društvih.«

Kako si predstavljaš razvoj te­ga športa pri nas, saj vemo, da je celotna organizacija še v povojih?
»Res je še v povojih, toda rodila se je šele nedavno. Več sto urejenih smeri v naravnih stenah, več kot dvajset umetnih sten v dvoranah, razvejen tekmovalni sistem od cici­banov do članov, množice navduše­nih privržencev, pa tudi njihovi uspehi, dokazujejo, da je ta športna panoga privlačna tako za aktivne udeležence kot tudi za gledalce.«

Kaj pa razvoj športnega pleza­nja v prihodnje. Se bo panoga usmerila le v tekmovanja?
»Razvoj zadnjih let kaže, da vzponi v naravnih stenah za večino najboljših plezalcev predstavljajo le obliko priprave na plezalna tekmo­vanja. Za to so verjetno »krivi« sponzorji, ki jih zanimajo predvsem tekmovanja. Vendar imajo tudi »skalaši« še nekaj zanimivih projek­tov — 1. vzpon X. stopnje na pogled že nekaj časa »visita v zraku«. Hkrati pa je plezanje šport, ki nudi varno in celovito rekreacijo v nara­vi, tako za najmlajše, odrasle in celo starejše. Obstaja pa nevarnost, da bodo plezalce iz naravnih plezališč izgnali naravovarstveniki, kar se na primer že množično dogaja v Nem­čiji.«

V svetu postajajo plezalna tek­movanja medijsko vedno bolj zani­miva. Kakšno se ti zdi stanje pri nas?
»Dobro, seveda pa je na tem po­dročju še veliko možnosti, na pri­mer prenosi s tekem svetovnega po­kala, ter reportaže o tekmovanjih v Sloveniji ter udeležbi slovenskih plezalcev na pomembnih tekmova­njih v tujini.«

Se ti zdi, da športno plezanje v planinski organizaciji nima prave veljave?
»Osebno tega občutka nisem do­bil, saj odlično sodelujem z organi PZS, še zlasti s komisijo za alpini­zem. Ocenjujem pa, da se bo šport­no plezanje zaradi specifičnosti in obsežnosti problemov organizacij­sko preoblikovalo, toda to je pro­ces, ki bo trajal več let.«

NUŠA ROMIH

Začetek alpinističnih šol
Iz domžalskega alpinističnega odse­ka sporočajo, da bodo v jesenskem delu začeli z novo alpinistično-plezalno šolo. Vpis za nove tečajnike je možen v četrtek 10. in 17. oktobra v prostorih PD Domžale na Kopališki 4.
S šolo bodo prav tako pričeli v AO Mengeš, in sicer v sredo, 2. oktobra ob 20. uri v društvenih prostorih na Kolodvorski ulici 2. Zadnja možnost za prijavo je 9. oktober.

T. Č.

Svetičič spet pod Anapurno
Po odličnem vzponu v Grandes Jorasses uspešen tudi v Z steni Huascarana v Peruju - Preskus s serijo pristopov in vzponov
CERKNO - »Po vzponu v Jorassih in vsem, kar mu je sledilo, sem 19. julija vendarle poletel v Južno Ameriko, da bi se preskusil še v kordiljerskih stenah. In 21. sem bil že v mestecu Huaraz, ki je v mnogočem perujski Chamonix«, je začel svojo pripoved naš letos prav gotovo najuspešnejši alpinist Slavc Svetičič.
Najprej je obiskal dolino Santa Cruz. Toda bilo je slabo vreme in Taulliraja se sploh ni videlo. Čas je izkoristil, da je malo »letal po okoli­ških hribih« in si ogledal dostop do izbrane stene. Potem pa se je le začelo vedriti in kot na dlani se mu je poka­zala tudi jugozahodna stena z enim izmed velikih »problemov« — Direkt­no smerjo.
Čeprav z razmerami že od daleč ni bil zadovoljen, je po polnoči vendarle začel s turo. Kmalu je naletel na stopi­nje, ki so vodile v isto smer, pa tudi nazaj, kar ga glede razmer ni potolaži­lo. Pa vendarle je ob dveh po polnoči prečil robno zev in vstopil. Po prvem raztežaju je moral v navpične plošče z zelo tenkim ledom. Po njih je zdržal še tri raztežaje. Ko pa se mu je odlo­mila še konica na lednem orodju, se je odločil za sestop, ki pa je bil vse kaj drugega kot enostaven. Pa vendarle je uspel. Na srečo še pravočasno. »Ko sem se oddaljil le nekaj deset metrov od stene, je zagrmelo. Na vrhu gore se je odlomila opast in pometla vso steno.«
Ker je izvedel, da je tudi zahodna stena Chakraraja, njegov drugi cilj, skoraj brez ledu, je moral načrte na hitro spremeniti. Odločil se je, da se preskusi s serijo tur. Po Francoski smeri se je povzpel na Alpamayo (5974 m). Za vzpon in se­stop je porabil komaj tri ure. Sledil je še pristop na Ranrapalko, potem pa se je preselil pod najvišji vrh Peruja, Huascaran. V zahodni steni Huascarana Sur (6768 m) je 1. avgusta opra­vil prvenstveni vzpon - Slovensko smer visoko okoli 1000 m je plezal (80/50-60°) vsega pet ur. Naslednji dan pa se je povzpel še na severni vrh (6807 m).
Za konec se je hotel preskusiti še z Yurupajo (6635 m) v Cordilleri Huaihuash. Toda tamkajšnji »uporniki« ga niso pustili blizu.
20. avgusta se je vrnil v Francijo. Bilo je odlično vreme, zato se je odlo­čil, da bo deset dni nepretrgoma v go­rah. 28. je preplezal Harlinovo smer (ED, 700 m, 6 h) v južni steni Aiguille de Fou, dva dni kasneje Bonattijevo (ED, 600 m, 3 h) v Gran Capucinu, 2. septembra Klasično (VI +, 800 m, 2 h) v Petit Jorasses, dva dni kasneje še Bonattijev steber (ED. 600 m. 4 h) v Druju, končal pa je s prečenjem Mont Blanca.
Sedaj je (po dolgem času) spet do­ma in se pripravlja za svoj osnovni letošnji načrt - prvi vzpon prek za­hodne stene Anapurne, seveda sam in na alpski način. Na pot bo odšel že 5. oktobra. Toda ker Berljak, s katerim sta se menila tudi za letos, ne more zapustiti Zagreba, bo moral na pot, kot kaže, kar sam.

Zahodna stena Anapurne
Anapurna (8091 m), točneje njena zahodna stena, je že nekaj časa eden naših osrednjih ciljev. Anapurna je eden redkih samostojnih osemtisočakov, na katere se naši alpinisti doslej še niso povzpeli, njena zahodna stena pa spada med najbolj znane himalaj­ske »probleme«. Visoka je tri tisoč metrov in vseskozi zelo navpična, glavni problem pa je vršna piramida visoka nekako 300 m; poglavitne teža­ve so torej na vsekakor »spoštljivi« višini okoli 8000 m.
Edino smer v bližini je (v kotu med zahodno in severno steno) 1985 preplezala naveza , Kammerlander - Messner. Severozahodni steber neimenovanega vrha (ok. 7850 m.) je preplezal Francoz Patrick Gabarrou s Pembo Norbujem jeseni 1986. Toda naprej, na glavni vrh, nista mogla. V zahodni steni pa sta doslej poskusila pravzaprav le Švi­carja Jean Troillet in Pier-Alain Steiner. Bila sta brez dovoljenja nepalskih oblasti ... Po doseženi višini 7600 m sta sestopila.
Lansko leto je imel dovoljenja (tu­di) za zahodno steno Anapurne Tomo Česen. Toda po uspehu v južni steni Lotseja, drugega dela načrta ni niti poskusil uresničiti. Prvič pa je prišel pod to steno Slavc Svetičič. Toda
odprava, ki so jo organizirali v Zagrebu (vodja Darko Berljak, v njej pa je tudi več slovenskih alpinistov), se je po plazu, ki je razdejal spodnji del že nadelane Nizozemske smeri, odločila za umik. Zato Svetičič, ki je tako ostal brez pripravljenega sestopa, v steno ni niti vstopil.
In letos? Po prihodu v bazo se namerava Svetičič nekaj dni pripravljati na višino v okoliških hribih. »Nekako deset dni računam, da bo dovolj saj po turah v Peruju z višino ne bom imel posebnih problemov. Potem bom čakal na ugodne dni za vzpon. Morda v začetku novembra? Za vzpon računa, da bi morala biti dva bivaka dovolj. Sestop pa tudi letos načrtuje prek severnih vesin. Tam bo menda kar pet odprav (ameriška, francoska, južnokorejska, nemška in sovjetska) in prav gotovo mu ne bodo delali težav, če bo šel po njihovi smeri.

FRANCI SAVENC

Ponovitve v Julijcih
V severni steni Rakove špice sta Slavko Frantar (AO Rašica) in Dare Juhant (AO Litija) 8. t. m. splezala Švicarsko smer (Juhant prosto).
Marko in Mirjam Čar (oba AO Žiri) sta plezala v severni steni Vršaca in ponovila Puntarsko smer (Marko prosto, VII-).
Marjan Kovač in Janez Kešnar (oba AO Mengeš) pa sta bila v steni Široke peči in tam opravila 2. prosto ponovitev smeri Krivic - Cedilnik. Po njunem mnenju ima previs na začetku 3. raztežaja težave okoli VII, 2. in 4. raztežaj okoli VI, ostalo pa v okviri V. stopnje.

T.Č.

Dobri vzponi čez poletje
KRANJ - Športno plezanje je, tako kot tudi drugod po svetu, v vedno večjem razmahu tudi pri nas. Plezalna tekmovanja, vse težje smeri, nova plezališča, vse večje število kvalitetnih plezalcev itd. Čez poletje so tudi naši plezalci splezali precej dobrih smeri in v tem pregledu smo zbrali tiste najboljše.
Nove in dobro opremljene smeri so temelj za napredek, zato morda za začetek novica o novem plezališču v Bohinjski Beli. Stena stoji sredi goz­da, desno od stene z napisom Tito, v njej boste našli vse od krajših smeri v položnih ploščah do dolgih in previs­nih. V tem trenutku je v njej splezanih 20 smeri različnih težavnosti. Večina smeri še nima prav veliko ponovitev, tako so tudi ocene pri nekaterih (tistih še brez ponovitve) še nepotrjene. Začnimo čisto v levem delu, kjer je Janko Humar opremil in splezal dve smeri s težavami okoli VII. stopnje. Proti desni pa si nato sledijo Splav meduze (prvi splezal Srečo Rehber­ger, ocena 7b+), Gardenia (Tomo Česen, 7a+/b), Strelicija (Česen, oko­li 7b+/c), Madonna (Česen, okoli 7b+/c), Biokil (Rehberger, okoli 7c), Ritem v zraku (Rehberger, 8a + ), Ženska za nagrado (Rehberger, 8a), Ekosistem (Rehberger, 8a), Lady (Česen, 7a+/b), Topla solza na nje­nem licu (Rehberger, 7a + ), Fatman (Rehberger, težave nekje od 7c do 8a), Poezija (Rehberger, 7a/a + ), Sočadance (Rehberger, 6b+), Španski jezdeci (Rehberger, 7b+), Ples ko­marjev (Rehberger, 7b+), Horoskop (Rehberger, 6c+), Pikapolonca (Reh­berger, 6c) in Maraton (Rehberger, 7a). Rehberger je tri nove splezal tudi v steni za vasjo (levo od prejšnjih). Levi dve smeri imata oceno 8a, desna pa 7c+.
In sedaj k pregledu ostalih. Marko Lukič (AO Kozjak) je obiskal severno Frankenjuro in opravil številne vzpo­ne na pogled, med drugim je kot naš drugi plezalec na pogled ponovil smer z oceno 8a, in sicer smer Wanderweg. Poleg tega je na ta način splezal še Heise finger, Chasin the trane, Team motivation, Sachsische streekbank, Ich war der Marchenprinz in Geshenk (vse imajo oceno 7c oziroma IX po UIAA lestvici). Na pogled je bil uspe­šen še v devetih smereh z oceno 7b+ in petih z oceno 7b. Potem je v naših plezališčih z rdečo piko ponovil v Miš­ji peči Sonce v očeh (8a+) in Albanski konjak (7c+), v Libojah pa smer CSN (8a+). V Vipavski Beli je zatem na pogled ponovil Črne čipke (7c), v av­strijskem Finkensteinu smer Pipi Langstrumpf (7c/c + ), v Bohinjski Be­li pa prav tako na pogled Madonno (7b+/c), Splav meduze (7b+), Špan­ski jezdeci (7b + ), v Ekosistemu (8a) je bil uspešen v drugem poskusu, zato pa je na pogled ponovil Žensko za nagrado (8a).
Matej Mejovšek (Šaleški AO) je v Libojah ponovil smer CSN (8a + ) in Georgike (7c+), na Velenjskem gra­du prečnico (12 m) z oceno 8a, v Mišji peči Sonce v očeh (8a+) ter levo od nje splezal kratko novo smer (3 sve­drovci) Truplojedka in ji dal oceno 8b (X). Pravi, da gre za boulder pro­blem. V Frankenjuri pa je na pogled opravil vzpon v smeri Kunta Kinte (7c) in še dveh smereh z oceno 7b+.
Vili Guček (AO Trbovlje) je bil veliko časa v Verdonu in se vrnil do­mov z uspešnim vzponom v znani smeri Les braves gens z oceno 8b (X).
Darjan Šuc (AO Kranj) je že pred časom v Ertu splezal smer Močo, ki ima oceno 8b. V Nomesinu (Italija) je ponovil Ex el expres (8a), v Torlagu je na pogled ponovil Gay no gay (7b+), prav tako na pogled je v Nagu splezal smer Dago (7b+), v francoskem Ouinsonu pa na pogled Piaf es tu (7c) in Roger rabbit (7b+). V Bohinjski Beli je ponovil še Žensko za nagrado in Ekosistem (obe 8a), v plezališču Retovje na Vrhniki pa Brdavsa (8a/ a +).
Aljoša Grom (AO Vrhnika) je na domačem terenu v Retovju prvi sple­zal smeri Brdavs (8a/a + ), W cat (7b+/c) in Via Mala (7c + ). V Bohinj­ski Beli je ponovil Adrio (7c) in na pogled Ples komarjev (7b+), iz Verdona pa se je vrnil z vzponom v smeri Scance Tenante (8a).
Tomo Česen (AO Kranj, Iskra Commerce) je poleg novih smeri v Bohinjski Beli v Dolžanki ponovil Hofmana (7c/c+), Drobne nežnosti (7c), soliral Soleo (7b) in Tri srca (7a + ), v Bohinjski Beli smer Nazaj k naravi (7c), Literarni nokturno in Via Facti (obe 7c+), Adrio (7c), Žen­sko za nagrado (8a) in soliral Pikapolonco.
Stanko Židan (AO Matica) je opra­vil četrti vzpon v smeri Kaj ti je dekli­ca
(8b+ ) v Mišji peči, Rok Žakelj (AO Matica) pa drugi vzpon v Truplojedki (8b).
Igor Kalan (AO Kranj) je v Franke­njuri na pogled ponovil Strah Dach (7b+), v Retovjah na Vrhniki je po­novil Brdavsa (8a/a+), v Bohinjski Beli pa Žensko za nagrado in Ekosi­stem (obe 8a).
Žensko za nagrado sta prav tako ponovila Andrej Jaklič in Luka Zaplotnik (oba AO Kranj), Brdavsa na Vrhniki je ponovil še Franci Jensterle (PK Škofja Loka), Aljaž Anderle (AO Tržič) je v Dolžanki soliral Tri srca (7a+) in kot prvi tudi Disco vertical (7b+), Boris Čujič (AO Velebit Zagreb) pa Fikus (7c+) v Vipavski Beli in Cladio (v vodniku sicer 8a, vendar francoski plezalci pravijo, da je 7c+) v Verdonu.
In še ženski vzponi, Marija Štremfelj (AO Kranj) je kot prva ženska ponovila Adrio (7c) v Bohinjski Beli, Mojca Oblak (AO Vrhnika) je v Ver­donu uspešno splezala smer Farci par la (7c). Sabina Sovinc (PK Škofja Lo­ka) je opravila prav tako prvi ženski vzpon v smeri Sence poletja (7c+) v plezališču pri Železnikih, Betka Galičič (PK Škofja Loka) je v franco­skem Ouinsonu na pogled ponovila Noel av ballon (7a) in smer Čeriduen (7b), Metka Lukančič (AO Trbovlje) pa v istem plezališču na pogled eno smer z oceno 7a.

TOMO ČESEN

Triglav Tržič in Veriga Lesce za opremo plezališč
Povsod po svetu bolj ali manj skrbijo, da so njihova plezališča oziroma smeri v njih kolikor toliko dobro opremljene. Svedrovci za varovanji in varovališča na vrhu morajo biti 100% zanesljivi. V sodelovanju s podkomisijo za športno plezanje PZS so se za sodelovanje pri opremi naših plezališč odločili tako v Triglavu iz Tržiča kot tudi v Verigi iz Lesc. Triglav bo prispeval posebne TSA vložke za svedrovce, Veriga iz Lesc pa konce verig za varovališča na koncu smeri.