Delo, Šport: ... Zadnji problem skupine Cero Torre
V Patagoniji je že nekaj časa v ospredju vprašanje, kdo bo prvi opravil s trilogijo, najnovejšim problemom? Ali drugače povedano: komu bo prvemu uspelo v eni »potezi« preplezati vse tri stolpe skupine Cerro Torre? V začetku letošnjega novembra se je problema lotil znani italijanski andinist Ermano Salvatera. Najprej je opravil z Stanhardtovim vrhom (Cerro Standhardt, ok. 2800 m). Nadaljeval je prek (nekako 100 m višjega) Torre Eggerja in srečno dosegel sedlo, s katerega sta se zadnjega januarja 1959 na Cerro Torre 3128m, prva povzpela Toni Egger in Cesare Maestri. Potem je moral odnehati.
Kdor je 20. decembra zvečer gledal ljubljansko TV, je imel priložnost nekoliko pobliže spoznati te vrhove v filmu »Engima Cerro Torre«. Škoda le, da ob tem ni nihče (niti v spremni besedi) omenil vloge naših alpinistov pri reševanju problemov v teh gorah. Prav v ostenju Cerro Torreja so namreč preplezali najtežje, kar je bilo tam doli sploh mogoče. Uspešno so reševali tudi probleme Torre Eggerja in še nekaterih vrhov tam okoli, posneli film, nagrajen na festivalu v Trentu ... Janez Jeglič in Silvo Karo, dva izmed športnikov letošnje akcije Podarim dobim, sta prav po zaslugi teh vzponov postala ena najuspešnejših navez, ki so doslej delovale v Patagoniji. Kaže pa, da je to res imelo mnogo večji odmev na tujem, kot pri nas. Pa naj bi veljalo: če ni priznanj doma, jih tudi od tujine ne pričakujmo!?
FRANCI SAVENC
Narava in planinstvo na računalniški mreži
Tretja obletnica konference Gore - Na pobudo udeležencev se odpirajo vedno nove teme
LJUBLJANA — Pred tremi leti, točneje 29. decembra 1988, se je na ekranih vseh, ki se tako ali drugače vključujejo v slovensko računalniško mrežo, pojavilo ime nove konference: Gore 4. januarja, takoj po praznikih, pa so se začeli nizati tudi prvi prispevki in na pobudo posameznih udeležencev so odpirali vedno nove teme: o (planinski) opremi, opisi turnih smukov, o trenutnih razmerah v gorah in podobnem. Po nekaj deset prispevkov na vsako se jih je že nabralo, o vremenskih razmerah celo več kot 150.
Na kratko žal ni mogoče niti približno predstaviti vseh možnosti, ki jih nudi tako konferiranje (pustimo to za drugo priložnost), ki bo z uvajanjem javnih mrež kmalu postalo dostopno tudi širši javnosti; računalniki pač niso več nobena redkost, modemi pa si tudi vse bolj pridobivajo domovinsko pravico. Izmenjava mnenj, pomoč pri iskanju odgovora na aktualna vprašanja, dajanje pobud ... so le del teh možnosti. In čeprav je tudi pri tovrstnih konferencah tako, da aktivno sodeluje navadno sorazmerno ozek krog ljudi, drugi večinoma le spremljajo njihove tekste na svojih ekranih, nam tovrstne konference vendarle odpirajo številne nove možnosti. So kot časnik, le da je praktično povsem neodvisen (ni založnika/lastnika), brez kolporterjev in raznašalcev, vedno na mizi. Pregledujemo lahko le tematiko, ki nas zanima in vedno imamo možnost, da dajemo pobude za nove »rubrike«. Tudi malih oglasov se v mrežo povezani računalniki ne branijo, tako kot tudi ne raznih sporočil in podobnega.
Pobuda je sicer nastala izven slovenske planinske organizacije, ki se v konferenco za sedaj tudi še ni vključila (vsaj institucionalno, s svojimi kadri pa že), izkušnje pa ji bodo nadvse dobrodošle. Morda bi bilo celo že sedaj smiselno navezati sodelovanje še s kakim izmed slovenskih BBS in prek njih ponuditi npr. vsakodnevno ažuriran pregled delovanja planinskih postojank, razmere na planinskih poteh, razne adresarje, kje (in po koliko) je mogoče dobiti določeno planinsko opremo, koledar akcij ... pa tudi možnost odgovarjanja na razna vprašanja ter sprejemanje pripomb in pobud.
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
Alpinizem v reviji Srce in oko
Revija Srce in oko je sicer mesečna publikacija Prešernove družbe, a je prinesla že kar nekaj alpinističnih tekstov tudi literarne vrednosti. Brez dvoma je doslej najboljši prispevek Marka Prezlja v zadnji številki z naslovom »Quo vadis alpinist?«, poglobljeno razmišljanje ob skrajno težkem in nevarnem plezanju v jugozahodnem grebenu Južne Kangčendzenge. Z Andrejem Štremfljem sta preplezala eno najtežjih in največjih smeri v Himalaji. Ekstremno težko plezanje je Prezlju nekakšen okvir, katalizator najglobljih občutij in misli. Tudi sicer je ta vzpon pravi koncentrat življenja z močnim vplivom na siceršnje običajno življenje. Razmerje med votlim zmagoslavjem, tragedijo in preprosto srečo, da ostaneš živ, je zaplet in razplet Prezljeve pripovedi. Velik članek, eden največjih v literarni zgodovini slovenskega alpinizma.
TONE ŠKARJA
Uspešna sezona
Za pripravo na osvajanje zahtevnih ciljev prihodnje leto se je Silvo Karo letos posvetil tudi športnemu plezanju. V Ospu, Kotečniku in Bohinjski Beli je preplezal številne smeri devete stopnje, na pogled plezal do zgornje osme stopnje, v Šitah pa potegnil tudi tri prvenstvene smeri: Butenskalo (VIII+) z Almo Ušeničnik, Čubi (VIII-) z Janezom Jegličem in Das ist nicht kar tako (VIII-, A0) z Matjažem Ravhekarjem.
Novo v Mišji peči
V levem delu stene je Mišja znova dobila dve novi smeri. Prvo z imenom Pepel (VII -) je opremila in preplezala Metka Lukančič, drugo pa Vili Guček in jo poimenoval Jumbo (VIII) po značilnem kapniku v obliki slonovega rilca, ob katerem poteka smer. Aljoša Grom in Stanko Židan sta na pogled zmogla Figo (7b), zelo hitro pa sta preplezala tudi Rock n roll (7c+).
Mladi zelo napredujejo
Odkar so se ponekod po Sloveniji začele plezalne šole za mlade plezalce, za nekaterimi pa je tudi pokalno tekmovanje, je med njimi opazen velik napredek. Med temi je prav gotovo tudi 15-letni Uroš Perko ( Kamnik), sicer državni prvak v kategoriji starejših pionirjev. Letošnjo sezono je med drugim ponovil Kravji bal (7 b+) v Bohinju, smer Tasič (7 b+) v Vipavski Beli, Poročno noč (7 c) v Ospu, v Mišji peči pa je ponovil tudi Preobrazbo (7 c/c+) ter Italijansko smer (7 a, na pogled).
T.Č.
Smučarski izlet
Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS bo priredila v soboto, 11. januarja izlet v Nassfeld (Mokrine). Odhod bo ob 6. uri izpred Planinske zveze Slovenije v Ljubljani. Prijave z vplačili sprejema pisarna PZS.
Obenem komisija sporoča, da je za treking v Kenijo in Tanzanijo (od 22.1. do 14. 2.) še nekaj prostih mest. Informacije dobite v pisarni PZS. T.Č.
Najboljši v BiH
»Čeprav se vsi zavedamo težkega položaja, v katerem smo«, je zapisal urednik rubrike »Planinarske transverzale« v sarajevskem časopisu Oslobodjenje, Ramo Kolar, »in je vprašanje ali imamo pravico veseli se kateregakoli dogodka, smo se vendarle odločili, da tudi letos izberemo najboljšega alpinista BiH.«
Preteklo leto za bosanskohercegovski alpinizem sicer ni bilo med najuspešnejšimi, pa vendarle izstopa vsaj odprava Han Tengri '91, ki je opravila prvi »jugoslovanski« pristop na ta zanimivi vrh v ZSSR. Najuspešnejši med posamezniki je bil Edin Durmo iz Zenice, ki je tudi načelnik KA BiH in je tudi nasploh najbolj aktiven in to tako rekoč na vseh področjih. Lanski »zmagovalec«, Muhamed Gafič, ki sicer spada že med veterane alpinizma v BiH, je na drugem mestu. Na tretjem pa je Naim Logič še tretji (od treh), ki so bili na Han Tengriju.
Zanimiva je tudi zaključna ocena: S to aktivnostjo se je bosanskohercegovski alpinizem utrdil na drugem mestu v jugo-prostoru (za slovenskim). V republiki pa je še 15 alpinistov, ki z vso pravico kandidiraj za članstvo v himalajski odpravi na enega od osemtisočakov, ki jo pripravljajo za prihodnje leto, ob 100-letnici organiziranega planinstva v BiH.
F.S.
Novoletno srečanje
PD iz Ilirske Bistrice vabi 1. in 2. januarja na novoletno srečanje na Snežniku. Koča bo oba dneva odprta in oskrbovana. Informacije posredujei Hinko Potočnik, tel. 067/81-241.