Delo, Šport: ... PZS razglasila alpiniste leta
LJUBLJANA, 27. januarja - Planinska zveza Slovenije je sinoči podelila priznanja za najboljše alpinistične dosežke lanskega leta. Na osnovi ankete je prvo mesto pripadlo Janezu Jegliču in Mihi Praprotniku za ponovitev smeri Joly Roger v El Capitanu (ZDA), najbolj aktiven alpinist lanske sezone pa je bil Janko Oprešnik. Prvo mesto v alpinističnih smukih sta osvojila Borut Černivec in Andrej Terčelj, najaktivnejša alpinistična smukača pa sta bila Simon Čop in Marko Čar. Podkomisija za športno plezanje je razglasila tudi najboljše na tekmovanjih in v naravnih plezališčih. Med člani je prvo mesto osvojil Matej Mejovšek, najboljši mladinec je bil Stanko Židan, mladinka Martina Čufar, najboljša članica pa Metka Lukančič. Posebno priznanje za vzpon na K2 so prejeli vodja odprave Tomaž Jamnik in alpinista, ki sta dosegla vrh, Viktor Grošelj ter Zvonko Požgaj. Na sliki: Tone Škarja, načelnik za tuje odprave pri PZS, podeljuje priznanje Zvonku Požgaju za vzpon na K2.
(L. D., foto: Blaž Samec) (D 28/2-94)
Razglasili najboljše v alpinistični srenji
LJUBLJANA - Minuli četrtek je bila v okrogli dvorani ČGP Delo slavnostna razglasitev najboljših alpinistov, plezalcev, ekstremnih smučarjev in njihovih dosežkov za leto 1993.
V uvodnem delu je alpinist Zvone Požgaj z diapozitivi predstavil uspešno odpravo na K2. Andrej Brvar, predsednik PZS, pa je v svojem govoru poudaril, da je namen prireditve opozoriti na najbolj vredna dejanja, ki so se zgodila v alpinizmu in posameznike, ki vrtijo kolo napredka v alpinizmu, športnem plezanju in ekstremnem smučanju. Dejal je, da se alpinizem in planinstvo dopolnjujeta in potrebujeta. Po njegovem mnenju je preteklo leto zaznamovalo praznovanje stoletnice PZS in veter dezintegracijskih teženj. Predlagal je, naj bo naš moto v prihodnje: »Če ne boš zase, a kdo bo potlej zate, in če boš samo zase, kdo bo potlej s teboj?« Prireditev se je nadaljevala s podelitvijo posebnih priznanj Franciju Savencu in Zoranu Jerinu, ki z organizacijskim delom veliko prispevata k razvoju in uveljavitvi alpinizma. Med kategoriziranimi alpinisti in poznavalci alpinisti je bila opravljena anketa, na podlagi katere so bili izbrani najboljši alpinisti, alpinistični smučarji in njihovi dosežki. Za najboljši vzpon v letu 1993 so anketiranci izbrali četrto ponovitev smeri Jolly Roger v El Capitanu, (VI, 5.10, A5, 1100 m), ki stajo opravila Janez Jeglič in Miha Praprotnik v osmih dneh. Drugo mesto je zasedel vzpon Silva Kara in Marka Prezlja v smeri Wyoming Sheep Ranch v El Capitanu (VI, A5 + , 900 metrov). Opravila sta peto ponovitev te smeri, zanjo pa sta potrebovala 6 dni. Tretje mesto je pripadlo prvenstveni smeri Pot v pekel v severni steni Huascarana Sur v perujskih Andih. Splezali so jo Marjan Kovač, Boštjan Ložar in Tomaž Petač v petih dneh (ED, VI+, Al, 90 st. / V-VI, 60-85 st., 1870 metrov). Najboljši alpinistični smuk je Marinellijev ozebnik v Monte Rosi ( VI, 2300 metrov). Opravila sta ga Borut Črnivec in Andrej Terčelj. Drugo mesto je zasedel prvenstveni spust Dejana Ogrinca na telemark smučeh po vzhodni steni Parchama (6311 m) v nepalski Himalaji (V (S6), 900 m (1300 m) ). Na tretjem mestu pa je Couturierjev ozebnik v Auguille Verte ( 45-55 st., VI, 1200 m), ki sta ga presmučala Marko Čar in Simon Čopi. Načelnik Komisije za alpinizem Matjaž Wiegele je podelil priznanja najboljšim alpinistom in ekstremnim smučarjem. Najboljši alpinist leta 1993 je Janko Oprešnik (opravil je vrsto zahtevnih prvenstvenih in solo vzponov), na drugem mestu je Franček Knez (zahtevni prvenstveni vzponi v Marmoladi in domačih hribih), na tretjem pa Janez Jeglič. Najboljša alpinistična smučarja pa sta Marko Čar in Simon Čopi, sledi pa jima Dejan Ogrinec. Podkomisija za športno plezanje je na redni seji dne 19. 1. izbrala najboljše športne plezalce v letu 1993. Priznanja jim je podelil podpredsednik komisije za športno plezanje Bojan Leskošek. Med plezalkami je za mednarodne tekmovalne dosežke, prvo mesto v državnem prvenstvu in najboljši ženski vzpon v smeri Sonce v očeh (8a+) v Mišji Peči pripadlo prvo mesto Metki Lukančič. Drugo mesto je zasedla Nevenka Osredkar (drugo mesto na državnem prvenstvu). Tretje uvrščena Miranda Ortar je prejela priznanje za na pogled preplezano smer Natalie (7b) v Bohinjski Beli in za tekmovalne dosežke na domačih tekmovanjih. Med mladinkami je za tekmovalne dosežke in opravljene vzpone prejela priznanje Martina Čufar. Med plezalci je prvo mesto dosegel Matej Mejovšek za 15. mesto na tekmi svetovnega pokala v Bolgarija in za vzpone v domačih plezališčih. Za opravljene vzpone v južni Franciji je priznanje za drugo mesto pripadlo Marku Lukiču. Tretje mesto pa je dosegel Aljoša Grom za tekmovalne dosežke in za vzpon v smeri Missing link v Mišji Peči (8b). Med mladinci je prejel nagrado Stanko Židan za tekmovalne dosežke in dobre vzpone v Arcu. Komisija za odprave v tuja gorstva je za najbolj uspešno odpravo v letu 1993 izbrala odpravo na K2. Načelnik KOTG Tone Škarja je posebno priznanje podelil vodji odprave Tomažu Jamniku in obema članoma odprave, ki sta dosegla vrh: Vikiju Grošlju in Zvonetu Požgaju. Posebno zahvalo pa je izrekel tudi sponzorju odprave Smeltu.
MIHA PETERNEL
ALPINISTIČNE NOVICE
Nova smer v Loški steni
22. in 23. januarja so Tomaž Humar (AO Kamnik), Gregor Kresal (AO Matica) in Miha Kajzelj (AK Vertikala) v Loški steni nad Koritnico preplezali novo smer Mali Koritniški medved. Smer sledi skritemu žlebu med severno steno Plešivca in Bavha.
Višina smeri je 700 metrov, dostopa pa je za 400 višinskih metrov. Plezali so dva dni (22 efektivnih ur), naredili pa so 23 raztežajev. Težave so enakomerno razporejene, ocena smeri pa je 90st.,VI+,A1 /65st.,V+. To je šele druga smer v tej steni; prvo sta preplezala Kozorog in Škamperle poleti 1984 in jo poimenovala Stečina.
Dostop poteka po velikih plaznicah pod severno steno Bavha, nato pa zavije na snežišče pod Plešivec in desno do žleba, po katerem poteka smer. Naklonina je na dveh mestih 70 stopinj, ostalo pa je lažje.
V žlebu se je začela resna plezanja. Varovati so začeli ob 10h. V spodnjem delu žleba si sledijo strmi skoki (do 90 st.) in ozki kaminasti žlebovi, ki so komaj dovolj široki za človeka, v mraku so se znašli raztezaj pod gredino v zgornjem delu stene. Navpično skalno stopnjo, prekrito s pršičem, so preplezali v temi. Na gredini so ob 23h izkopali snežno luknjo in v njej prebivakirali.
Naslednji dan so po štirih težkih kombiniranih raztežajih ( do 90 st., VI+, A1) dosegli zgornja snežišče in čez strmo skalno stopnjo ob 17h izstopili iz stene. V spodnjem delu so bile razmere relativno dobre, v zgornjem delu pa je bilo vedno več nepredelanega pršiča in nevarnih klož.
Zimski vzponi v Kamniški Bistrici
19. januarja sta Tomaž Jeras (AO Matica) in Štefan Mlinaric (AO Železničar) preplezala Bobnarja v zahodni steni Brane. Isto smer sta tri dni kasneje splezala še Boštjan Ložar in Sebastjan Semrajc (oba AO Matica). V spodnjem delu, kjer se smer izogne skoku v levo pobočje, ni bilo nič snega, ko pa se smer vrne v grapo, je v njej ves čas sneg. Razmere so ocenili kot dobre, nevarnost plazov pa se jim je zdela minimalna, saj je na pobočjih ob njej le malo snega. Smer so ocenili V, 90 stopinj / 40-70 st., III. Višina smeri je 920 metrov. Sestopili so po Bosovi grapi, kjer so bile razmere idealne. Boštjan Ložar in Štefan Mlinaric sta 25.1. splezala še smer Humar-Škarja v Kalški gori. Smer je dolga 400 metrov, ocenila pa stajo V, 50-75 st. Zdela se jima je lepša in težja od Bobnarja. Plezanje je bilo kombinirano (skala-sneg), nekoliko pa ju je motilo pretoplo vreme, saj sneg ni bi dovolj zmrznjen.
Zoran Naprudnik 70-letnik
Zoran Naprudnik. znani, in dolgoletni športni delavec, je včeraj praznoval sedemdeseti rojstni dan.
Zibelka mu je stekla v Grižah, v vasici doline zelenega zlata. Po končani gimnaziji in vojaški obveznosti se je leta 1948 vključil v športne vrste in se takoj posvetil organizacijskemu delu. Njegova velika ljubezen je bila atletika (član Atletskega kluba Enotnost) in že leta 1949 je bil izvoljen za sekretarja Atletske zveze Slovenije. Dela sekretarja je opravljal vse do leta 1964, član ožjega vodstva Atletske zveze Slovenije pa je ostal še naprej, pa čeprav se je zaposlil na Zvezi za telesno kulturo Slovenije, kjer je bil član Izvršnega odbora zveze, leta 1970 pa imenovan tudi za njenega sekretarja.
Glede na velike organizacijske sposobnosti, so ga organizatorji - takrat naše največje in najmnožičnejše športne manifestacije »Ob žici okupirane Ljubljane«, leta 1957 vključili v organizacijski odbor, kjer je prevzel orga-nizacijo tekmovalnega in manifestativnega dela prireditve. V redkih prostih popoldnevih je bila njegova spro-stitev hoja v naravi. Pri Planinski zvezi Slovenije se je posvetil organiziranemu pohodništvu. Rezultat tega je trasiranje slovenske peš poti E 6, ki jo je tudi večkrat prehodil.
Zoran Naprudnik je poznan med športniki in organizacijskimi delavci doma in v tujini. Je eden izmed pobudnikov mladinskih iger treh dežel, na katerih se srečujejo mladi športniki (do 15 let) iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške že od leta 1974. Žal je moral Zoran zaradi slabega zdravja predčasno prenehati s profesionalnim delom in se upokojiti.
Ob jubileju mu športniki in številni športni delavci sirom po Sloveniji želimo zdravja in še na mnoga leta.
RUDI ZIERNICKI