Delo, Šport: ... Ženska odprava odhaja v Himalajo
Jutri bo krenila na pot naša ženska alpinistična odprava, ki ima za cilj vzpon na Južno Anapurno, ki je visoka 7219 m. Pred odhodom se je devetčlanska odprava, ki jo vodi Mariča Frantar, predstavila v Emoni. Na sliki od leve: Mariča Frantar, Vlasta Kunaver, Danica Mlinar, Irena Komprej in Maja Dolenc. (Foto: Ljubo Stojanovič)
Južna Anapurna in Daulagiri sta cilja dveh naših odprav
Odpravi bosta odpotovali jutri — Devet deklet po JZ grebenu na Južno Anapurno (7219 m) — Belak in Kregar v alpskem stilu na Daulagiri
LJUBLJANA — Jutri bosta z zagrebškega letališča odpotovali v Nepal dve naši odpravi. Prva jugoslovanska ženska odprava šteje devet alpinistk, Slovenska odprava na dvanajsti najvišji vrh na svetu pa je sestavljena iz dveh izkušenih himalajcev.
Ekipi sta se zadnje dni ukvarjali zlasti s finančnimi težavami. Omeniti velja precej prostovoljnih prispevkov za naše alpinistke in če bo šlo tako naprej, se bo manjkajočih sredstev počasi le nabralo. Še vedno je tudi možno nakazati na žiro račun PZS št. 50101-678-47046 s pripisom »za Anapurno 86« 300 din za pozdravno razglednico s Himalaje s podpisi udeleženk. Predolg bi bil seznam vseh darovalcev; Ivanka Komprej je v sodelovanju z Železarno Ravne izdala publikacijo, katere izkupiček gre za naša dekleta.
Marija Frantar (29 let) je vodja odprave in med vsemi najizkušenejša V visokih gorah. Pleza 10 let in je članica AO Rašica. Opravila je okoli 330 vzponov. Leta 1979 je v Pamirju preplezala tri zahtevne prvenstvene smeri, tri leta pozneje pa je osvojila vrh Pik Komunizma (7495 m). Leta 1985 je bila tudi v Tien Šanu. Poleg težjih klasičnih smeri v domačih stenah je plezala tudi v Dolomitih. Wilder Kaiserju in francoskih Alpah. Med zimskimi vzponi velja omeniti 1. ZP Bohinjske v Triglavu. Smer Saše Kamenjeva v Dolgem hrbtu. Desna v Trapezu in Mrcina v Velikem Draškem vrhu.
Nives Boršič (23) je članica AO Velebit-Zagreb. 6 let se ukvarja z alpinizmom in je v tem času opravila okoli 150 vzponov. Večino med njimi v Paklenici in Kleku, nekaj tudi v Centralnih Alpah in Julijskih Alpah.
Maja Dolenc (24) se je leta 1984 udeležila odprave na Kilimandžaro in opravila pristop na najvišji vrh. Pleza 6 let in za njo je kakih 150 vzponov. Med pomembnejšimi Aschenbrenner v Travniku, Direktna v Špiku, Gilberti v M. K. Mangrtu. Plezala je tudi v Centralnih Alpah. Ponovila je Britansko smer v Aig. de Blatieru, Rebufalovo smer v Midiju itd. Med zimskimi vzponi velja omeniti Flamingo in Prontarsko v Velikem vrhu, Radovljiško v Prisojniku itd.
Irena Komprej (24) pleza 10 let in v tem času je splezala okoli 220 smeri. Ima dobre vzpone zlasti v Centralnih Alpah. V Druju je splezala Bonattija in Ameriško direktno, Južni steber v La Meije, koluar Chaud v Mt. Pelvouxu. V Piz Badile je splezala Cassinovo smer, pozimi je pri nas preplezala Grapo med Šitami in Travnikom. Leta 1982 je bila v Pamirju (Pik Komunizem 7495 m), leto pozneje pa v Kavkazu.
Vlasta Kunaver (22) se z alpinizmom ukvarja 6 let. V domačih stenah jebopravila nekaj težkih vzponov (prva ženska ponovitev Aschenbrennerja v Travniku), v Dolomitih je plezala v Torre Trieste smer Cassin-Ratti. Ima pa dobre vzpone tudi v Centralnih Alpah. Plezala je SV greben Eigerja, Lauperjevo smer v Mönchnu, Ameriško direktno v Druju, Britansko v Blatieru, celotni Peutereyski greben, Brenvo v steni Mt. Blanca, pozimi je ponovila strmi koluar Modica-Noury v Mt. Blanc du Taculu itd.
Danica Mlinar (30) je v 15 letih ukvarjanja z alpinizmom opravila okoli 350 vzponov. Poleg naših sten (Aschenbrenner v Travniku, JLA v Šitah) so ji znani tudi Dolomiti in Centralne Alpe (Steber Brenve, Gervasutijev ozebnik v Taculu itd.)
Ana Mažar (32) je doma iz Splita. Pleza 8 let in v tem času se je udeležila treh odprav. Leta 1981 v Kavkaz, leto pozneje je v Pamirju osvojila Pik Komunizma, leta 1983 pa je bila v odpravi na Manaslu. Veliko smeri je splezala v Paklenici (Klin, Jenjava, Forma viva, Funkcija), nekaj tudi v Julijskih Alpah Golijeva v Vevnici, Gilberti v M. K. Mangrtu, Aschenbrenner v Travniku). V Druju je splezala Ameriško direktno in Lessuer, potem smer Labour v Les Curtes itd.
Mira Uršič (28) je opravila okoli 200 vzponov v 10 letih ukvarjanja z alpinizmom. Pozimi je preplezala Steber v Štajerski Rinki. Ostali pomembnejši vzponi: JLA in Zajeda v Šitah, Cizljeva v Špiku, Libereška v Frdamanih policah, Trikot v Dolgem hrbtu, Gervasutijev ozebnik v Taculu, Aig. de L - SV greben itd. Plezala je tudi v Dolomitih in avstrijskih Alpah.
Sanja Vranac (23) je v šestih letih opravila več kot 150 vzponov. Med njimi je veliko težkih smeri, zlasti se je izkazala v Dolomitih, kjer je v ženski navezi opravila nekaj prvih ženskih ponovitev na sploh. Sanja ima za seboj slavno smer Philipp-Flam v Civetti. Zajedo Mayerl v Santa Croce, Cassinovo smer v Torre Trieste, Andrichovo in Tissijevo smer v Torre Venezia, v M. K. Mangrtu je splezala Gilbertija. Za seboj ima tudi vzpone v švicarskih Alpah in tudi zimske vzpone.
Naslov naše ženske odprave je: Yugoslav Women Expedition Anapuma South, Mountain Travel, P. O. Box 1, Kathmanda, Nepal.
Člana naše odprave na Daulagiri sta Stane Belak-Šrauf in Marjan Kregar. Ni ju treba posebej predstavljati, saj sta odlična alpinista, že večkrat sta sodelovala na različnih odpravah. Oba sta bila na Daulagiriju že lansko leto in tedaj prispevala svoj delež k novi Slovenski smeri v vzhodni steni. Silen veter je tedaj četverici alpinistov preprečil osvojitev vrha. Za letos so načrti jasni. Treba je osvojiti vrh, od razmer pa je odvisno ali čez vzhodno steno ali pa po SV grebenu. Le vreme lahko Belaku in Kregarju to prepreči.
T. Č.
Strožje v nacionalnem parku Paklenica
Po novem odloku o notranjem redu v nacionalnem parku Paklenica bodo marsikaj obravnavali precej bolj strogo. Bližajo se prvomajski prazniki, srečanje jugoslovanskih alpinistov ... in prav bi bilo, da se vodstva AO/S pravočasno seznanijo z vsem tem.
Po 20. členu so dolžni plačati vstopnico v park vsi razen članov planinske organizacije. Ponesite zato s seboj planinsko izkaznico in ne pozabite pravočasno poravnati članarine za tekoče leto. Parkirnino na vstopu v park pa morajo plačati vsi.
Ob večjih akcijah (posebej navajajo prvomajsko srečanje) je taborjenje dovoljeno le skupinam, ki bodo imela dovoljenja uprave NP. Za dovoljenje je potrebno zaprositi najmanj 10 dni pred prihodom (dokaz je poštni žig, verjetno bi bila smiselna priporočena pošiljka), vlogo pa je treba poslati na naslov: Uprava NP »Paklenica«, Starigrad - Paklenica. Pred odhodom je treba mesto taborjenja temeljito počistiti. Taboriti (in kuriti) je dovoljeno le na za to posebej predvidenih prostorih (člen 3).
Za planince, še posebej pa alpiniste, je posebnega pomena 19. člen, ki prepoveduje »gibanje izven planinskih steza in markiranih poti - brez soglasja uprave«
Ni povsem jasno, kako se bodo posamezni členi obnesli v praksi, kako bodo sankcionirali neizpolnjevanje, prav pa bi bilo, da se spomnimo: park je bil ustanovljen (1949) na pobudo planincev in tudi po statutu smo dolžni, da podpiramo zaščito narave.
ID
ALPINISTIČNE NOVICE
Srečanje alpinistk v Chamonixu
Letos poleti bodo v Chamonixu praznovali dvestoletnico prvega pristopa na Mont Blanc. Ob tej priložnosti bodo ENSA, francoska alpinistična federacija in Club Alpin Francais priredili prvo mednarodno srečanje alpinistk, ki bo od 7. do 20. julija v Chamonixu.
Prijave za to srečanje je treba poslati do 15. aprila podkomisiji za vrhunski alpinizem pri PZS. Izbrana bo le ena naveza. Plezalke morajo v skali obvladati težave do VII-, v ledu in snegu pa V. stopnjo. Ob prijavi je treba poslati vzpone v zadnjem letu, stroške pa krije komisija za alpinizem. PZVA zaradi pomanjkanja časa ne bo pošiljala razpisa na AO, zato ta objava velja kot uradni razpis. V Franciji bodo vse alpinistke zavarovane za iskanje, stroške reševanja in helikopterskega transporta. Vsaka udeleženka pa mora biti zavarovana za možne primere medicinske pomoči.
T. Č.
Metod Škarja je opravil 1. p Modrega kazina
Metod Škarja je 21. t. m. v navezi z Robertom Flerinom opravil 1. ponovitev (druga prosta) smeri Modri kazino v Anič kuku. Prvi je to smer splezal Tadej Slabe in Škarja se strinja z njegovimi ocenami. Prvi raztežaj je IX-, drugi pa VIII-. Tudi Flerin je poskušal prosto, vendar se mu je v najtežjem mestu odlomila luska, edini dobri oprimek in bo sedaj vsa stvar še nekoliko težja.
T. Č.
Turni smuk z Rodice
Alpinistični odsek Bohinj vabi 6. aprila na tradicionalni turni smuk z Rodice (1966 m). Zbor bo ob 10. uri na zadnji postaji vogelskih žičnic (Plato, 1800 m). Smuk v dolino bo skozi Suho, koder bodo pripravili tudi okrepčilo, podelili pa bodo tudi plakete.
Za tiste, ki še nimajo 2. izdaje vodnika Turni smuki (Planinska založba pri PZS, 1985), pa bo morda zanimivo, da jih imajo še nekaj na zalogi. Kupiti ga je mogoče vsak ponedeljek popoldan, druge dni pa dopoldan v ekonomatu PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9 (tel. (061) 312-553).
Steber Štajerske Rinke
Polde Felicijan je s tovarišem Jože Zupan - Juš (oba AO Celje) še zadnji dan (20. marca) zimske sezone opravil lepo turo. Kljub slabim razmeram (pršič, vdiralo se jima je do pasu) sta preplezala Steber Štajerske Rinke (IV/V, 700 m).
V Splitu vse pripravljeno
Organizatorji prvega uradnega tekmovanja v športnem plezanju »Marjan '86« sporočajo, da je vse pripravljeno. Čeprav so podrobnosti sporočili vsem AO in tudi nekaterim posameznikom, opozarjajo, da daje vse informacije predsednik organizacijskega odbora Ivica Piljič (tel. (058) 49-049). Udeležence pričakujejo v petek popoldan ali najkasneje v soboto do 9. ure, ko se bo tekmovanje uradno začelo.
Alpinistična šola v AAO
Akademski alpinistični odsek začenja 3. aprila z novo alpinistično šolo. Teoretična predavanja bodo v prostorih AO na Kersnikovi 4, 3. nadstropje od 19. do 21. ure. Praktična vaje bodo na Turncu. Letošnje leto je vodja alpinistične šole Andrej Kokalj.
Zimski začetniški tečaj
Letošnjega zimskega začetniškega alpinističnega tečaja, ki je bil od 16.do 22. marca na Komni, se je udeležilo 31 tečajnikov, ki so pod vodstvom devetih alpinističnih inštruktorjev in gorskih/Vodnikov predelali zimski del alpinistične šole.
Med vzponi na okoliške vrhove so vadili varovanje v snegu, uporabo cepina, reševanje izpod plazov, ledeniško navezovanje itd. Imeli so vrsto predavanj o plazovih, GRS, orientaciji. Vsak večer so si ogledali diapozitive, proti koncu tečaja so naredili tudi nekaj iglujev.
Kot pravijo, je tečaj v celoti uspel. Kljub velikemu številu tečajnikov ni bilo nobenih problemov z disciplino. Tečajniki so bili kondicijsko dobro pripravljeni, tako da so lahko vse planirane ture izpeljali, čeprav večina ni imela celotne turno-smučarske opreme.
V Paklenici dobri vzponi
Ines Božič (Obalni AO) in Janez Skok (Akademski AO) sta pretekli teden plezala v kanjonu Paklenice. Prosto sta ponovila Diagonalko, Ježa, Kanjon Direkt (VII-), Hari Krišna (VII-) Petrovo varianto. Skupaj sta splezala še Raz malega kladiva, ki ga je prosto splezal le Skok. Ocena te smeri je VIII.
Plezali so tudi člani AO Mengeš. Janez Kešnar in Simona Škarja sta prosto ponovila Hare Krišna in Hidrogliser. Metod Škarja je ponovil Stimtilo (to je pravo ime za do sedaj Italijansko smer, težave pa so VIII+). Skupaj s Kešnarjem sta potem splezala še smer levo od Stimule (ocena je VIII—). Simona in Janez sta preplezala Hare Ramo (VII, smer desno od Hare Krišna), Metod pa je takoj levo od Stimule opremil novo smer, ki jo je prosto splezal naslednji dan. 25-metrski plošči z oceno VII sledi previs, v katerem ni nikjer moč počivati in ga je ocenil IX. Ime smeri pa je E. T. V smeri je pustil 6 ploščic. Metod je z Robertom Flerinom (oba prosto) preplezal še Hare Ramo, za katero menita, da zasluži oceno VII, čeprav je bila do sedaj ocenjena VII-.
PV je posvečen planinki
Tone Strojin na svojevrsten način in z dobršno mero kritičnosti označuje slovensko planinstvo — Pogovor o varovanju okolja
LJUBLJANA — »Ostajala si nekako v ozadju, a navzoča v planinskih vrstah, pišoča v Planinski vestnik, predvsem pa družabna, izpolnjujoča lepši del dneva in družb«. Takole na svojevrsten način in z dobršno mero kritičnosti označuje slovensko planinko avtor uvodnika Tone Strojin. Žena, dekle ali mati se v gorah ni zoperstavljala le viharjem, previsom, zimi in mrazu. Nasproti njej je stal močnejši spol in tisti večni predsodek — ženska ni za v skale.
Koliko te zaostale miselnosti smo premagali, lahko pokažemo prav zdaj ... Devet slovenskih alpinistk, sposobnih, da osvoji himalajski vrh, odhaja na južno Anapurno.
Bralec tretje številke Vestnika opazi, da se uvodnik (ne zgolj po naključju) smiselno navezuje na rubriko portret planinke, kjer je tokrat predstavljena Marija Vildova, starosta pomurskih planincev. Tudi komentar Mitje Koširja, ki govori o varovanju človekovega okolja, je imenitno napotilo k branju intervjuja s Petrom Skobernetom, načelnikom komisije za varstvo narave in gorsko stražo pri Planinski zvezi Slovenije. Sogovornik med drugim ugotavlja, da je bilo v zadnjem času za varstvo okolja v gorskem svetu dovolj storjenega — v deklarativnem smislu, vendar ob neosveščenih planincih, s predpisi izpolnjen list papirja, pomeni bore malo ali skoraj nič.
Gorski stražarji bi zato radi prevzgojili planince, meni Peter Skoberne, »in jim vcepili zavest, da smeti ne sodijo ob planinska pota, ampak na urejena smetišča, še najbolje tista v dolini ...« Nadvse koristen pogovor pa se konča s pozivom vsem nam: »Dajmo, zavejmo se lastnih korenin, ne spodsekajmo se, ne postanimo umirajoče drevo sredi naravne in kulturne puščave!«
Velja opozoriti tudi na predstavitev planinske poti do Mozirske koče in na potopis Matevža Pečelina z naslovom Divje Babe, ki sta si najbolj podobna le v svoji različnosti. Medtem ko ob suhoparnem Jordanovem opisu poti ne kaže izgubljati besed - ta po moje sodi le v planinski vodnik — pa razposajeni Pečelinov sestavek ponudi bralcu pravi užitek. To je slikovit zapis o nenavadnih ljudeh, kot je tudi nenavaden kraj z imenom Divje Babe, »ki leži tam v skalnih robovih pozabljene tolminske dežele, pod Šebreljsko planoto«. Priča smo tudi zgodam in nezgodam obiskovalcev tega divjega, skoraj neprehodnega sveta. Dogodivščine so prijetne in manj prijetne.
Potepanja po planinskih transverzalah, ki jim lepše rečemo vezne poti, utegnejo biti sila prijetna in koristna. Verjamemo, da se na takih poteh najdejo tudi planinci, ki jim doživetje pomeni več kot le štampiljka, vendar popotniku ni vseeno, če se izgubi zaradi slabo označene poti, če zapusti kontrolno točko z dolgim nosom, namesto z žigom v knjižici, ali če pri fototransverzali za hip odpove tehnika in potem naleti na administrativne ovire ... Takšne in podobne težave kritično opisuje Matej Svetel na zadnjih straneh glasila. Vsekakor je članek bolj namenjen (ne)vzdrževalcem in načrtovalcem takih poti kot pa samim obiskovalcem.
Prispevek Milana Vošanka Na samotnih poteh je privlačno pisanje, le škoda, ker pripoved sekajo preštevilni oklepaji. Vseeno naj končam z utrinkom njegove izpovedi: ... »Da, znam ceniti najlepše, ker sem v gorah doživel tudi najtežje življenjske preizkušnje« ...
MATEJ ŠURC