Delo, Šport: ... Gore vse bolj vabljive
Lepote gorskega sveta vabijo v višave vsako leto več ljudi. Prav je tako in veselimo se tega prav vsi. Toda - ali se zavedamo tudi krute resnice, da se lahko vsak izlet, pa če smo ga začeli še tako razigrano, spremeni v mračen sprevod. En sam nepravilen korak, trenutek nepazljivosti in že lahko pride do nesreče. Zavedajmo se tega že v dolini, še ko razmišljamo kam bi šli, ne šele, ko se znajdemo v stiski. Le tako bo prihodnje leto srečnejše.
(Foto: Aleš Doberlet)
Predlog sprememb klasifikacije in kategorizacije
Podkomisija za kvalitetni alpinizem PZS, ki deluje kot strokovni organ tudi za koordinacijsko komisijo za alpinizem PZJ, je pripravila predlog sprememb kategorizacije športnikov - alpinistov in klasifikacije dosežkov v alpinizmu. Spremembe - seveda če bodo sprejete - naj bi vnesli v enotno kategorizacijo jugoslovanskih športnikov za 1981 -85. Točke za posamezne stopnje naj bi ostale nespremenjene, le faktor »višine« naj bi upoštevali bolj zvezno. Tako naj bi upoštevali tudi nadmorsko višino. Povečal pa naj bi se faktor za prve zimske ponovitve (s 4 na 5, za druge s 3,5 na 4) in za prečenja stene (ne grebenov!) Natančneje bo potrebno tudi definirati: solo, proste in druge ponovitve, ki so enake »navadnim« v navezi, prvenstvene v zimskih razmerah imajo faktor 4 (2 X 2), prav toliko, kot zimski kombinirani ali ledni vzpon. Smer ima določeno stopnjo težavnosti, če je takih težav vsaj 40 odstotkov višine smeri, preostala smer pa tudi ne sme biti lažja več kot za dve stopnji.
Več predlogov sprememb je tudi pri kategorizaciji. Predvsem so sestavljalci skušali popraviti največjo napako - ni važno predvsem število smeri določene stopnje, bolj njihova kvaliteta. Tudi število zahtevanih točk je nekoliko višje. Predlagana je tudi nova »stopnja« - perspektivni razred, ki naj bi veljal za tiste, ki dosežejo republiški razred, a niso starejši od 25 let.
Višja naročnina
V zadnji letošnji številki Planinskega vestnika, ki so jo pred dnevi že začeli razpošiljati naročnikom, je tudi obvestilo, ki se mu ni bilo mogoče izogniti: letna naročnina (tuzemska) bo poslej 350 din. Vzrokov za to najbrž ni potrebno navajati, poznamo jih, povemo pa lahko, da se bo moral novi uredniški in izdajateljski svet kljub vsemu še pošteno potruditi za dodatna sredstva.
Natančna evidenca
Le pet plezalcev - in še ti so razumljivo vsi iz NDR - je bilo doslej že na vrhu vseh 913 peščenih stolpov, kolikor jih je popisanih v najnovejšem vodniku po Saksonski Švici (ob Labi). W. Meitzer pa ima v evidenci celo vzpone na prav vse »objekte« obdelane v tem vodniku, teh pa je kar 1066.
Vrh Olimpiada – 80
Čeprav je Kavkaz najbolj obiskano gorstvo Sovjetske zveze in ga že desetletja načrtno raziskujejo in »obdelujejo« z vseh vidikov, se v njem le še najdejo deviški vrhovi. Enega izmed teh so letos odkrili v Kurtatinski klisuri, med vrhovoma Kolota in Arhoj (Severni Kavkaz) in sodeč po opisu ima celo lepe, geometrijske oblike. Hitro so ga krstili z imenom največjega športnega dogodka prihodnjega leta (Olimpiada - 80) in sredi oktobra je petnajsterica odšla na pot z nalogo, da ga osvoji. Vzpon ni mogel biti posebno težak, zakaj Kazbek Kamicaev, ki je vodil skupino, je v bolgarskem; tedniku Eho bolj poudaril pristopni marš (14 ur v globokem snegu), kot pa vzpon, ki so ga opravili v enem dnevu. Na vrhu so pustili seveda tudi emblem moskovskih olimpijskih iger, prebrali pa so tudi pismo, ki so ga pripravili za udeležence iger.
Novi uredniški odbor PV in izdajateljski svet PZS
LJUBLJANA - Po 30 letih nadvse uspešnega urednikovanja je prof. Tine Orel zaprosil za razrešnico in na zadnjem sestanku glavnega odbora je bil za novega glavnega urednika Planinskega vestnika izvoljen Marijan Krišelj, urednik ljubljanskega radia in znani planinski delavec ter publicist. Pri nalogi, kako obdržati kvaliteto kljub skokovitemu naraščanju stroškov pa mu bo pomagal uredniški odbor, v katerem so: Tomaž Banovec, Janez Bizjak, Aleš Doberlet, Stanko Hribar, Evgen Lovšin, Tine Orel, Iztok Osolnik, Miha Potočnik, Nada Praprotnik, Janez Pretnar, Janko Ravnik, Franci Savenc, Albert Sušnik, Franček Vogelnik in Tone Wraber.
Planinska založba in uredništvo PV pa imata tudi izdajateljski svet, ki ga bo vodil Marijan Oblak, v njem pa so zastopniki ZTKOS (Zoran Naprudnik), tabornikov (Janez Korošec), lovcev (Boris Leskovic), Partizana in SZDL ter glavni urednik PV, načelnik sklada za založništvo Milan Cilenšek, Matjaž Černe, Božo Jordan, Marko Kmecelj, France Malešič, Jožica Milavec, Milan Naprudnik in Viktor Pergar.
Prvi na severnen vrhu Manasluja
Desetčlanska češkoslovaška odprava iz Špindlerjevega Mlina pod Krkonoši je dosegla lep uspeh - v letošnjem pomonsunskem obdobju so prvi stopili na Severni vrh Manasluja, visok 7157 m.
Druga češkoslovaška odprava, ki so jo pripravili v Pragi, pa je opravila dva (kakor kaže tudi prva) pristopa na nekoliko nižja himalajska vrhova: na Neimenovani vrh (6556 m) in Phagirati Parbat (6452 m).
V gorskem svetu je potrebna varnost
Ena izmed temeljnih nalog planinstva v prihodnjem letu je popularizacija te dejavnosti
LJUBLJANA - Slovenska planinska organizacija bo v prihodnjem letu nadaljevala uresničevanje temeljnih nalog: zagotoviti varno bivanje in gibanje v gorskem svetu z namenom, da omogočimo zdravo rekreacijo in krepitev fizične sposobnosti delovnih ljudi in mladine; skrbeti za popularizacijo planinstva in za vzgojo, izobraževanje in obveščanje vseh obiskovalcev gora; skrbeti za ohranitev naravnih in kulturnih vrednot, vezanih na gorski svet; omogočati razvoj alpinizma kot vrhunske (planinske) športe dejavnosti.
Ob tem pa bodo seveda še številne naloge in dolžnosti. V prihodnjem letu se bo iztekel družbeni dogovor o vzdrževanju planinskih postojank in poti v visokogorstvu. In ker so sredstva predvidena s tem dogovorom pomembna osnova planinskega gospodarstva, bo potrebno pripraviti novega in s tem v zvezi poskrbeti tudi za planske dokumente 1981-1985. Sprejetih (ali pa so v pripravi) je bilo več zakonov, ki bodo pomembno vplivali tudi na delo planinske organizacije.
Pri načrtovanju za prihodnje leto pa se bodo morali vsi izvajalci nalog v okviru naše planinske organizacije zavedati, da dejavnosti, ki jih PZS opravlja skupno za vsa PD, ni mogoče razširjati, ostati morajo na dosedanji ravni. To narekujejo kadrovske in finančne možnosti, pa tudi naša politična usmeritev.
V Jugoslaviji že nad 200.000 planincev
Nove člane planinske organizacije je moč pridobiti le z dobrimi programi, ki pa jih je potrebno tudi predstaviti javnosti
LJUBLJANA - Planinska organizacija v Jugoslaviji je 105 let po ustanovitvi prvega društva dosegla že impozantnih 200.000 članov, kar jo uvršča med najštevilnejše tovrstne organizacije.
Rast članstva pa ni bila enakomerna niti enaka po vseh republikah. Prvi vrh lahko opazimo v petdesetih letih, ko pa so bili ukinjeni razni veliki popusti, je podobno kot še pri nekaterih drugih organizacijah, prišlo do osipa, ki ga nekatere republiške planinske zveze še vedno niso povsem nadomestile. Izjema je pravzaprav le Slovenija, kjer smo ob koncu lanskega leta našteli kar 93.532 članov.
Planinska zveza Slovenije ne izstopa le po številu članov (absolutno) temveč tudi po deležu včlanjene populacije. Ta delež (5,3%) je namreč kar desetkrat večji kot v drugih republikah. V planinskih društvih Bosne in Hercegovine je včlanjenih 0,46% populacije, Planinsko - smučarska zveza Črne gore združuje 0,5%, Planinska zveza Hrvatske 0,52%, Makedonije 0,45%, Srbije 0,36%, Kosova 0,24% in Vojvodine 0,33%. Prav ti pokazatelji so bili temeljni argument predsednika PZ Jugoslavije Ešrefa Korjeniča, ko je trdil, da naša planinska organizacija - čeprav sodi med najštevilnejše celo v okviru mednarodne zveze UIA A - še ni v celoti izkoristila možnosti združevanja.
Nove člane pa je moč pridobiti le z dobrimi programi, ki pa jih moramo tudi znati predstaviti javnosti. Planinske postojanke imajo vrata odprta za vse in za hojo po planinskih poteh ne pobiramo nobenih pristojbin, čeprav jih večino zgradimo in vzdržujemo s prostovoljnim delom.
FRANCI SAVENC
Koledar morajo ponatisniti
Že pred nekaj dnevi je pošel stenski koledar »Everest 79«
LJUBLJANA - Le redki so najbrž predvidevali, da bodo zalogo stenskih koledarjev »Everest 79«, ki je bila namenjena za maloprodajo, tako hitro razprodali, saj bi drugače prav gotovo povečali naklado. Čeprav vsak dan še prihajajo naročila, ekonomat Planinske zveze Slovenije in Založba »Borec«, ki je koledar izdala ter založila, ne moreta več ustreči željam, ker koledarja že nekaj dni nimajo več na zalogi.
Da bi ustregli željam vsaj tistih, ki bodo koledar naročili najkasneje še prve dni januarja, so se pri Založbi »Borec« odločili za ponatis sredi meseca. Cena ostaja nespremenjena 138 din.
Za izreden prodor koledarja ima poleg uspeha odprave na najvišji vrh sveta, ki je bil deležen publicitete kot še nobeno alpinistično dejanje doslej, prav gotovo največ zasluge oblikovalec Ernest Krnaič, udeleženci odprave pa so tudi prispevali svoje najboljše diapozitive.