Kras je z neokrnjeno pokrajino, starodavnimi vasmi in širnimi razgledi približek raja
Pohodniška pot Alpe Adria, ki povezuje avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, nabere tudi nekaj očarljivih kraških kilometrov. O tem delu poti smo se pogovarjali s turističnim vodnikom in geografom Andrejem Bandljem, ki poudarja: "Ta pot mi predstavlja imenitno povezavo visokih vrhov osrednjih Alp, izjemno lepih vmesnih dolin, vinorodnih regij in našega skrivnostnega Krasa z Jadranskim morjem."
Pot Alpe Adria na skupno 43 etapah in približno 750 km povezuje tri regije: avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Pohodniška pot vodi od vznožja najvišje gore Avstrije, Velikega Kleka, skozi najlepšo koroško gorsko in jezersko pokrajino in brez velikih ovinkov mimo stičišča treh dežel Avstrije, Slovenije in Italije naprej do Jadranske obale in kraja Milje (Muggia).
Pot Alpe Adria oglašujejo kot pohodništvo po rajskem vrtu. Kaj rajskega ponuja Kras?
Kras je zame s svojo značilno neokrnjeno pokrajino, starodavnimi vasmi, širnimi razgledi in relativno umirjenim načinom življenja sam po sebi zares en približek raja. Ko se denimo jeseni sprehajaš med živordečimi grmi ruja in zreš v modro morje nekaj kilometrov stran in že zasnežene vrhove Alp samo malo dlje, zlahka pomisliš, da nisi v nekem sivem svetu, ampak te obkroža nekaj več.
Kateri je po tvojem mnenju najlepši skriti biser vaše regije?
Zares dobesedno skriti biseri so seveda naše kraške jame. Če pa kot skrite dojemamo kraje, v katere ne pride preveč obiskovalcev, je takih pravzaprav veliko: male vasice ob najbolj stranskih cestah vedno presenetijo z lepo ohranjenimi kraškimi hišami in gostoljubnimi domačini. Ampak ravno v tem je čar - da tako rekoč na domačem pragu, v deželi, ki jo imamo za majhno, vedno znova najdemo čarobne kotičke. Pri nas na Krasu je treba samo stran od glavnih cest, najraje s kolesom ali peš, in zelo hitro se najdejo neodkrite lepote.
Kako doživljaš pot Alpe Adria kot domačin, kako kot turistični vodnik in kako kot geograf?
Pa začnimo na koncu. Geografsko mi ta pot predstavlja imenitno povezavo visokih vrhov osrednjih Alp, izjemno lepih vmesnih dolin, vinorodnih regij in našega skrivnostnega Krasa z Jadranskim morjem. V turističnem smislu nam pot ponuja veliko priložnost za umeščanje na obiskovalčev zemljevid, obiskovalcu pa, da na njej doživi in spozna čudovito prepletenost regij in kultur tukaj v srcu Evrope. Kot domačin pa pot Alpe Adria žal vidim kot malo premalo poznano v lokalnem okolju, najbrž zato, ker se dela Krasa na slovenski strani državne meje samo dotakne.
Na katere oblike kraške arhitekture naj bodo pohodniki še posebej pozorni? Morda še kakšen namig za daljši postanek v kateri od čudovitih kraških vasi ob poti?
Strnjena pozidava vasi in orientiranost starih hiš z borjači (dvorišči) proti jugozahodu, vmes pa labirinti ozkih vaških cest so atributi, ki vedno očarajo. Potem je tu seveda še izjemno bogastvo kamnoseških detajlov: štirne, okenski okvirji, k'lone (vhodi na dvorišča) in še mnogo drugega ... Večina že pozna Štanjel, ki je zdaj, ko je bil še dodatno urejen, zares vreden obiska, a tu so še čudovite vasi v njegovi bližnji okolici: Sveto, Volčji Grad, Kobjeglava, Pliskovica ..., če jih naštejem le nekaj. Ampak ne pozabite na moj napotek pri vprašanju o skritih kotičkih ...
Kateri so najzanimivejši kraški pojavi ob poti Alpe Adria?
Pot poteka zelo blizu morske obale, zato tam obiskovalec doživi predvsem stik Krasa z Jadranskim morjem. Devinski apnenčev klif, izjemni žlebiči in škraplje na robu med Sesljanom in Križem, soteska potoka Glinščica ... Na delu poti znotraj Slovenije pa lahko občudujemo naravne kamnite mize, vhode v brezna in kraško kulturno krajino s suhimi zidovi, kamnitimi pastirskimi hiškami in če mnogočim v Živem muzeju Krasa med Sežano in Lipico.
Manca Ogrin