Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bela nevarnost grozi

Zbor občanov - France Bernot: Podkomisija za snežne plazove, ki deluje v okviru Gorske reševalne službe (GRS) in Komisija za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) prirejata vsako leto republiški dan varstva pred snežnimi plazovi.

V letošnjem januarju je bil že deseti po vrsti, potekal pa je v Poljčah. Po vzorcu republiškega dneva, organizirajo posamezna planinska društva predvsem tista, v okviru katerih deluje še društvena postaja GRS, svoj dan varstva pred plazovi.

Pri planinskem društvu Ljubljana-Matica deluje ljubljanska postaja GRS, ki je številčno zelo močna, žal pa finančno šibka. Pred pričetkom zimskih počitnic smo z namenom, da tudi mi seznanimo mladino z nevarnostmi zimskih gora, priredili dan varstva. Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad je razumela našo željo in koristnost akcije ter nam brezplačno dala na razpolago svojo veliko dvorano.
V petek, 18. januarja, se je v dvorani zbralo prek šestdeset, predvsem mladih ljubiteljev gora, ki so z zanimanjem zasledovali izvajanja predavateljev in praktične prikaze.
Najprej je navzoče pozdravil načelnik Ijubljanske postaje GRS, Tone Sazonov, ki je izkušen alpinist in je bil tudi vodja večjih odprav v tuja gorstva. Razložil je pomen te akcije in objavil delovni program. Ob številnih barvnih diapozitivih, ki so prikazovali nastanek snežinke, vrste snega in tipe snežnih oziroma ledenih delcev ter njihovo preobrazbo v snežni odeji, je govoril inž. Pavle Šegula. Sledil je prikaz nesreč v snežnih plazovih v zimi 1983/84. Poročevalec, dr. France Bernot, je ob opisu vsake nesreče dodal še uradno opozorilo pred snežnimi plazovi, ki ga je dan pred nesrečo ali pa na dan nesreče izdala »Služba opazovanja snega in opozarjanja pred snežnimi plazovi«, ki deluje pri Hidrometeorološkem zavodu SR Slovenije.
Inž. Aleš Horvat je ob zanimivih in poučnih diapozitivih seznanjal mlade poslušalce, kako se mora planinec ali turni smučar obnašati v gorah, kadar so le-te globoko zasnežene, da se ne sproži plaz. Če pa se že pripeti nesreča, je nadaljeval prof. France Zupan in pripovedoval iz svojih bogatih izkušenj kot planinec, alpinist in dolgoletni gorski reševalec. Pripovedoval je o tovariški pomoči pri nesreči v plazu. Ta je najučinkovitejša, ker življenje ponesrečenca v globini snežne gmote naglo ugaša. Opisal je, kako se najprej plaz sistematično pregleda, nato pa prične s sondiranjem s predmeti, ki so pri roki. Sondo lahko nadomesti narobe obrnjena smučarska palica, lopata pa smučka. Dodal je še, kako iz predmetov, ki so pri roki, napravimo nosila ali sani za prevoz ponesrečenca (vrvi, odeje, smučke, veje, itd.). Zadnje predavanje je bilo namenjeno prvi pomoči pri omrzlinah in podhladitvah. Dr. Igor Tekavčič je predstavil nekaj novosti na tem področju. Med drugim je pokazal, kako se napravi tako imenovani toplotni ovoj. To je ovoj iz štirih odej ali aluminijaste folije (vesoljske odeje, ki se jo dobi tudi v naših trgovinah). Če ponesrečenca zavijemo v toplotni ovoj, potem le-ta sam sebe ogreva iz središča telesa navzven, kar je smiselneje in pravilneje. Prejšnji načini drgnjenja s snegom, ali kopanje v vroči vodi niso primerni, so celo zdravju nevarni in škodljivi.

Ob koncu vsakega referata, pri nekaterih že med predavanjem se je med predavateljem in mladino razvil živahen razgovor, ki je terjal še dodatne in podrobnejše razlage. Ko je bil program izčrpan, so si obiskovalci lahko ogledali lavinsko sondo, s katero reševalci iščejo ponesrečenca v plazu in lavinsko vrvico, najcenejše sredstvo, ki je - če se primeri nesreča - lahko zelo koristna, ker z njeno pomočjo, če gleda kje iz snega, ponesrečenca lahko hitreje najdemo.
Ing. Šegula pa je praktično pokazal, kako se s »PIEPS«, t. j. elektronskim iskalcem, išče in najde zasutega v plazu. Seveda mora tak instrument ponesrečenec imeti pri sebi. Instrument mora biti vključen in preklopljen na oddajo. Reševalec išče z enakim instrumentom, le da je vključen na sprejem. Iskalec se ravna po intenzivnosti signalov. Ko je signal najmočnejši, je v neposredni bližini žrtve. Treba je zasutega samo še odkopati, mu nuditi prvo pomoč ter transportirati v bolnišnico.

Ljubljanska postaja GRS ima v načrtu prirediti podoben dan varstva pred poletnimi šolskimi počitnicami. Takrat bodo izkušeni gorniki seznanjali mladino z opremo, ki jo rabimo v gorah, z obleko, ki nas ščiti v gorah ter s prehrano na turah. Mlade poslušalce bodo seznanjali z osnovami gibanja v gorah (hoja po brezpotju, varovanje in bivakiranje). S tovrstnimi akcijami želimo zmanjšati število nesreč v gorah.
Še enkrat se zahvaljujemo skupščini občine Ljubljana- Bežigrad za prijazno pomoč. S katero je omogočila to humano akcijo.

dr. France Bernot
Zbor občanov, 1985, letnik 25, številka 2
 

1985/25-2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.