Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bila nekoč je …

Žarko Rovšček: ... složna klapa ... - ob 50-letnici Jamarske sekcije PD Tolmin

»Bila nekoč je složna klapa …«
Na rob odprtju razstave ob 50-letnici Jamarske sekcije PD Tolmin

Pesem, ki sta jo leta 1981 ubesedila Andrej Rutar-Kletnik in Andrej Fratnik, pripoveduje o srčnosti in vztrajnosti tolminskih jamarjev, ki jih ne ustavijo naporni raziskovalni podvigi v kraškem podzemlju. V petdesetih letih delovanja Jamarske sekcije PD Tolmin so se stkane medčloveške vezi še poglabljale v čas, ko nekaterih prvih ustanoviteljev ni več med nami. V času od lanskega jubilejnega leta se vrstijo različni spominski dogodki. Prepričujejo nas o trdoživosti tolminskih jamarjev in njihovi zavezanosti poslanstvu, ki so se mu namenili: od dnevov »odprtih vrat« z vodenjem v (večini ljudem) neznane globine, promocijskih nastopov in lanske osrednje, slavnostne prireditve na planini Razor, do odprtja jubilejne razstave pretekli teden v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin.

Image
Knjižničarka Jožica Štendler je že med svojim uvodnim nagovorom presenetila prisotne. Predstavila je namreč prvi načrt Podpeške jame iz 1689. leta natisnjene knjige Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja. Tolminska knjižnica hrani originalno nemško izdajo Die Ehre dess Hertzogthums Crain in slovenski prevod. Nadaljevala je Jana Čarga, spiritus agens Jamarske sekcije, ki sta se ji pridružila še predsednica PD Tolmin Milena Brešan in predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko. Za kulturno obarvani del programa je poskrbel duo Bakalina s posebno, jamarsko ubrano vižo.

Razstava, ki je nazoren prikaz dolgoletnega delovanja sekcije, je zgolj posledica napornih ur podzemeljskih raziskovanj, a brez njih je ne bi bilo. Sistematično so razgrnjena posamezna poglavja ali vezni členi dolgoletnega dela. Če začnemo pri zgodovinskih koreninah, seže prikaz v daljno leto 1924 in ustanovitev ilegalnega Planinskega kluba Krpelj, ki mu je bilo usojeno, da je postal tudi pionir speleoloških raziskav v Posočju. Razstavljene so že klasične fotografije krpljevcev, s patino obarvani in od zoba časa razjedeni jamarski načrti Franca Štruklja, za katere je od takratnih italijanskih oblasti celo prejel diplomo. Nihče ni globlje raziskoval poreklo nelegalnega kluba, združbe zavednih rodoljubov, med katerimi so bili nekateri tudi kasnejši tigrovci. V Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1925 (razstavni eksponat!) in 1926 je Štrukelj objavil tudi prvi članek o jamarstvu na Tolminskem v slovenskem jeziku. V njem povzema odkritja PK Krpelj in je pomemben zato, ker je tudi takratni slovenski tisk na Primorskem že delil usodo fašističnega pogroma najbolj zagrizenih predstavnikov večvredne »rimske kulture«.

Image
Razstavni dokumenti nas vodijo k zapiskom iz delovne knjige sekcije. Ustanovitvi današnje Jamarske sekcije na občnem zboru PD Tolmin (27.3.1971) je že čez teden dni sledil prvi sestanek šestčlanske skupine, na katerem so se ukvarjali s problemom jamarske opreme in pomanjkanjem denarja zanjo (Kmalu je sekcija postala tudi uradni član Jamarske zveze Slovenije). Nič jih ni ustavilo, tovrstnim zagatam so kljubovali z lastno, večkrat celo inovativno izdelavo najnujnejše opreme. To so bili časi domače izdelave prižém za kasnejšo uporabo vrvne tehnike, karbidovk itd. Med razstavljenimi predmeti je verjetno največji in najbolj viden kos opreme prenosni vitel za spuščanje v brezna (avtorja Brane Bratuž in Stanko Breška). Stare fotografije s prvih raziskav Mengorskega brezna, jame V žlebu, Pod skalco in Pološke jame pričajo o tem, da so jamarji svojo obljubo na dan ustanovitve sekcije, da bodo »vestno in marljivo delali«, vzeli zares. Ta pomembna zaveza iz nekdanjih dni je dobesedno vklesana v njihovo polstoletno delo. Zgodovinski del dopolnjuje okostje mladiča jamskega medveda iz jame Primadona v Tolminskem Migovcu, eksponat, ki je sicer redno razstavljen v Gimnaziji Tolmin.

Pomemben in fotografsko ponazorjen del razstave je posvečen raziskavam na Tolminskem Migovcu, kjer jamarstvo zlasti zadnja leta vstopa v resnejše področje znanstvenega proučevanja podzemlja (radiokarbonsko datiranje ledene jame, vzorčenje in raziskava pretakanja visokogorske kraške vode) s sodelovanjem nekaterih pomembnih raziskovalnih ustanov. Naj ob raziskavah omenimo tudi to, da so jamarji ob svojem delu naleteli tudi na pomembno arheološko najdišče, Turjevo jamo blizu Robiča. Na razstavi ne manjkajo številne privlačne fotografije iz naših najlepših jam, med drugim tudi priljubljene Stanetove jame (sodelujočih domačih in tujih avtorjev fotografij se je nabralo kar 19). Velik in raztegnjen barvni načrt podzemlja Migovca naj predstavlja izziv za snovalce načrtovanega jubilejnega zbornika: kako ga, lahko tudi prepognjenega, stisniti med njegove strani, da ne bo premajhen in bo še vedno lepo ponazoril dolgoletne raziskovalne napore v »Votli gori«. Nazorno in sodobno informacijo na ekranu ponuja tudi tridimenzionalni model raziskovanj, prerez skozi gmoto kraškega podzemlja Migovca.     

Image
Razstavni prostor »krasijo« lutke, obdane z bolj ali manj sodobno jamarsko opravo. Področje visokogorskega krasa na Kaninu, predvsem Male Boke, predstavlja poleg Tolminskega Migovca prav tako pomemben »poligon« raziskav tolminskih jamarjev. Tudi ta del je fotografsko lepo predstavljen. Veliko zanimanja je požela projekcija filma o smučanju v globinah enega izmed brezen Kanina. S svojim komentarjem jo je dopolnil Stane Jarc, smučarska »zvezda« tega nenavadnega podviga iz nekdanjih časov .

Na posebnih panojih sta kot pomemben del delovanja predstavljena tudi stalna skrb za promocijo jamarstva in izobraževanje. Razstava prikazuje tudi delo Jamarske reševalne službe. Eden od sedmih reševalnih centrov ima namreč svoj sedež v Tolminu. Za najboljše letne dosežke v Sloveniji je Jamarska sekcija PD Tolmin že štirikrat prejela kipce Viljema Puticka (2010, 2012, 2016, 2018).

Dediči nekoč složne »klape« jamarjev so še vedno zvesti svojemu poslanstvu. Današnja sekcija je pomemben člen Jamarske zveze Slovenije in PD Tolmin. Ob sklepu tega zapisa želimo jamarjem uspešno delo še naprej. Še posebej jim želimo, da bi se jim pridružilo in z njimi vztrajalo večje število mladih raziskovalcev. Jamarstvo je pač naporno in marsikateri začetni navdušenec ali udeleženec uvodnega tečaja ne premore dovolj volje, da bi nadaljeval. Naj bo tudi ta razstava, ki je tudi posebna oblika promocije jamarstva, vabilo vsem, ki jih tovrstna dejavnost zanima, da se vključijo v sicer naporno, a vsestransko zanimivo, športno in raziskovalno delo, vredno mladostne vedoželjnosti. Kdor se ni udeležil odprtja razstave v knjižnici, naj si jo v naslednjih dnevih ogleda in tolminsko jamarstvo tudi pobliže spozna.

Žarko Rovšček
Foto: Miljko Lesjak, Žarko Rovšček

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.