Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Brane Povše,

... predsednik PD Celje – Matica: Vztrajnost in trma = Novi tednik, 10.09.2020

Tatjana Cvirn
Brane Povše, predsednik PD Celje – Matica: Vztrajnost in trma»Prej sem bil dva mandata podpredsednik. Prejšnji predsednik društva Mirko Doberšek, ki je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil, me je vprašal, ali bi prevzel vodenje. Če bi vedel, da bo za kočo na Korošici pogorel še dom na Okrešlju, je vprašanje, ali bi me prepričal pripoveduje Franc Povše, prijatelji ga kličejo Brane, ki je pred letom in pol prevzel vodenje Planinskega društva Celje – Matica. S tem si je naložil zahtevno nalogo, a Savinjčanu iz Orle vasi, nedavno upokojenemu, vztrajnosti in trme ne manjka. Vse to bo potreboval, da bo nova koča na Okrešlju do leta 2022 pod streho. Dolgoletnemu alpinistu, inštruktorju in gorskemu reševalcu se vidi, da je bolj vajen dela kot govorjenja. Zato mu ni bilo težko večino minulih dni preživeti na Okrešlju.
 

Image
Leta 2017 je najprej pogorel Kocbekov dom na Korošici (1.808 m), lani še Frischaufov dom na Okrešlju (1.396 m). Za novogradnjo na Okrešlju je društvo pred kratkim pridobilo gradbeno dovoljenje. Člani društva so medtem na pogorišču porušili ostanke zidov, opravili zemeljska dela in utrdili podlago za temeljno ploščo. Tja je pred kratkim helikopter Slovenske vojske dostavil prve tone materiala. Zdaj se začenja še bolj pospešeno zbiranje denarja, pravi predsednik društva Brane Povše.

Član PD Celje – Matica, ki ga vodi leto in pol, je postal pred skoraj petdesetimi leti. »Ko sem prišel v srednjo šolo v Celje, sem se vpisal v društvo. V Preboldu ga takrat še ni bilo, v Celju je bil tudi edini alpinistični odsek,« se spominja Povše, ki ga je privlačil alpinizem, ki je še vedno njegov način življenja. V društvu je počel že vse mogoče, opravljal je različne vodilne naloge, zato je bilo nekako logično predsedovanje društvu.

Po požaru na Korošici je društvo načrtovalo gradnjo tamkajšnjega novega doma. Ko je pogorel Okrešelj, ste dali prednost tej postojanki. Zakaj?
Na Korošici smo takrat že imeli tri bivalne zabojnike, uredili smo majhno kuhinjo in prenočišče za 16 ljudi. Na Okrešlju pa smo bili brez vsega. Poleg tega je to zelo obiskana točka. Ob lepih koncih tedna jo je obiskalo od 500 do tisoč ljudi. Zato smo se odločili, da bomo dali prednost Okrešlju. Za današnje razmere nam je hitro uspelo pridobiti načrt in gradbeno dovoljenje, trenutno smo pred izbiro izvajalca za gradnjo novega doma.

Korošica bo torej morala počakati ...
Že logistično, kaj šele finančno, je prevelik zalogaj graditi dve koči naenkrat. Gradnja na Korošici bo še težja kot na Okrešlju, kjer smo imeli srečo, da se je ohranila tovorna žičnica, medtem ko bo treba na Korošico vse pripeljati s helikopterjem.

Glede projekta, ki na Okrešlju predvideva modernejšo stavbo, kot smo jih sicer vajeni v hribih, je bilo tudi nekaj pripomb. Kaj pravite na to?
Nobena stvar nikoli ni vsem všeč. Večina, ki jih poznam, je navdušena nad projektom, nekaterim seveda ni všeč. A treba je s časom naprej. Vsakega, ki ni zadovoljen, vprašam, kakšen avto je vozil pred 30 leti in kakšnega vozi zdaj.

Morda je kriva bojazen, da to ne bi bila več prijazna in domača planinska koča, ampak gorski hotel?
Ne, glede tega ni bojazni. Le sobe bodo malo bolj udobne in kuhinja bo sodobnejša, kar mora biti glede na predpise. To ni odvisno samo od nas v društvu.

Kako ste se organizirali glede zbiranja denarja, glede na to, da gre za milijon evrov vreden projekt, medtem ko društvo povezuje ljudi na ljubiteljski osnovi?
Razdelili smo si delo. Ustanovili smo gradbeni odbor, ki se ukvarja s projektom. Člani so prostovoljci s poklici iz gradbeništva. Drugi so zadolženi za zbiranje denarja, za oglaševanje ... Do nedavnega vsega tega nismo počeli s polno paro, ker smo čakali, da se bodo dela začela. Dokler nismo imeli česa pokazati, nismo začeli zbirati denarja, saj bi nam kdo rekel, da vse stoji.

Kako težko je danes priti do vodilnih v podjetjih in jih prepričati, da pomagajo?
Odvisno od podjetij, nekaj posluha je še, »korona« je sicer prinesla dodatne težave, a upam, da bomo uspeli in do leta 2022 končali gradnjo. Najeli bomo agencijo, ki bo pripravila vsa izhodišča, kako se lotiti akcije zbiranja, kaj dobijo sponzorji v zameno za prispevek …

Se tudi planinci, ljubitelji Okrešlja, odzivajo na vaše pozive in akcije?
Majice in šali, ki smo jih pripravili, gredo kar množično v prodajo, manj je SMS-donacij, ki jih tudi nismo tako zelo oglaševali.

Brez pomoči Slovenske vojske verjetno tudi ne bi šlo. Dobro sodelovanje med Slovensko vojsko in Planinsko zvezo Slovenije (PZS) traja že več kot 20 let.
Slovenska vojska nam je zvozila vse zabojnike na Korošico in pomaga tudi pri gradnji na Okrešlju. Ne le da je vse to odobril vrh Slovenske vojske, tudi piloti helikopterja so bili zelo požrtvovalni, da so v enem dnevu zvozili, kar je bilo predvideno. Prepeljali so kar 40 ton materiala. To je bil šele začetek, letos imamo v načrtu še eno takšno akcijo, naslednje leto, ko bo treba postaviti leseni del koče, bo sploh pomembna vloga SV.

Del denarja bo za gradnjo prispevala PZS, računate tudi na državna sredstva. Kako je z njimi?
Razpis (ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za podporo planinski športni in večnamenski rekreacijski infrastrukturi, op.p.) predvideva 200 tisoč evrov. V teh dneh bomo imeli urejene vse papirje za prijavo.

Preberite več v Novem tedniku

Novi tednik, 10.09.2020
Brane Povše, predsednik PD Celje – Matica: Vztrajnost in trma

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.