Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Brez parka bi bila

Dnevnik - Nataša Bucik Ozebek: ... Trenta zgolj naselje vikendov

Brez parka bi bila

Sprašujete, kaj bi bilo, če ne bi bilo parka? Odkrito vam povem: zelo malo ljudi bi se v ponedeljek zjutraj zbudilo v Trenti. Tukaj bi bili večinoma vikendi, dobršen del doline bi bilo zaraščene, stvari bi šle podobno pot, kot gredo v nekaterih primerih zunaj parka, ko se je urejanje prostora prepustilo stihiji. In to bi se v Trenti še toliko bolj intenzivno dogajalo. Zelo dobro si znam predstavljati, kako bi bilo tukaj kup vikendov, ki bi bili avgusta zaprti in bi Trento spremenili v mrtvo zapuščeno dolino. Kajti kdor bi imel vikend v Trenti, bi ga imel tudi ob morju. O tem sem zelo prepričan,« je pred informacijskim središčem Triglavskega narodnega parka (TNP) razmišljal vodja središča Marko Pretner. Obiskali smo ga, ker edini narodni park v Sloveniji letos praznuje dve obletnici: 60 let od razglasitve Doline Triglavskih jezer za Triglavski narodni park in 40 let od ustanovitve parka, kot ga poznamo danes.”

Prvo pobudo za ustanovitev varstvenega parka nad Komarčo je dr. Anton Belar dal že leta 1908, manjša zavarovana območja so zaščitili v letih 1924 in 1961, nato pa leta 1981 v okviru Triglavskega narodnega parka širokopotezno zavarovali štiri odstotke površine Slovenije. Vanj spada 33 naselij, v njem stalno živi okrog 2400 prebivalcev. V Trenti, Soči in Kalu - Koritnici po zadnjih podatkih skupno okrog 320.

»Poglejte tisto hišo,« reče parkovni vodnik Edvin Kravanja, medtem ko nas pelje po Soški poti, najstarejši, najdaljši in najatraktivnejši naravoslovni učni poti po TNP. »To je zadnja hiša v dolini Trente, kjer živita dve domačinki. Od tu naprej so sami vikendi.« Hiša stoji le streljaj od vaškega pokopališča. Kravanjo veseli vsaj to, da se vikendaši čedalje bolj zavedajo, kje živijo, in da število stalnih prebivalcev ne upada, ampak vsaj stagnira. »Turizem rešuje mnogo, ne pa vsega,« pove.

Pri spomeniku gorniku Juliusu Kugyju pokaže po pobočjih in pove, da so bila pred 40 leti še vsa obdelana. »Ko gre kmet iz doline, se tudi krajina zarase,« razloži. A za to, da je kmet odšel, ne krivi predpisov Triglavskega narodnega parka. Politična odločitev, da se gradbenih dovoljenj v Trenti in Soči ne izdaja, je bila v duhu centralizacije sprejeta že veliko prej, po drugi vojni je industrializacija iz doline potegnila sok, ostali so le še redki in od 35 pašnih planin živijo le še tri ali štiri.

Soška pot je najstarejša urejena pot v parku

Image
Po odsekih Soške poti se letno poda več deset tisoč obiskovalcev. Foto: Nataša Bucik Ozebek
Na Soško pot smo se spustili pri koči ob izviru Soče. Prvih šest kilometrov so jo uredili v letih 1988 in 1989, potem pa z leti dopolnjevali, jo potegnili do meje parka v Kalu - Koritnici in naprej do Bovca. Danes je pohodniška hrbtenica Bovške, v celoti dolga 27 kilometrov, letno jo vsaj v delu prehodi več deset tisoč pohodnikov. Obenem je učna ura o tem, zakaj je pomembno nekatere stvari zavarovati, kako ljudje živijo v parku, katere živali jih zbujajo zjutraj in katere rastline so ogrožene. Pod Kugyjevim spomenikom pravkar obnavljajo zaščiteno Turerjevo domačijo, izjemen primer stavbne dediščine in eno trentarskih kmetij z najlepšim razgledom v zadnji Trenti.

Spodaj Mlinarica kot prvi pravi pritok Soče ustvarja neizmeren hrup in hlad. »Mlinarica je naraven mlin. Ko se tukaj utrga oblak, je treba bežati, voda melje vse pred sabo,« Kravanja pripoveduje o silni moči vode. Čez eno od številnih brvi se vrnemo na desni breg Soče, kjer sredi parka v alpskem botaničnem vrtu Alpinium Julijana uspeva okrog 700 različnih rastlin. Če bi biologinja in strokovna vodja Julijane Špela Pungaršek lahko izpostavila le eno, bi izbrala zoisovo zvončico, slovenski endemit, ki raste samo na sončni strani Alp. »Na vrtu nam sicer bolj slabo uspeva, a je pravi simbol Julijskih Alp. Mnogi tujci, posebno ljubitelji rastlin, pridejo k nam samo zato, da bi jo videli,« pove. Prepričana je, da se marsikaj v svetu rastlinstva ne bi ohranilo, če ga ne bi zavarovali in začeli ustanavljati botaničnih vrtov. Spomni samo na primer planik. »Včasih je bilo popularno, da si je vsak z gora prinesel spominek, pogosto je bil to šopek planik, murk ali dlakavega sleča. Planinci in botaniki so videli, da jim grozi izumrtje, če ne bodo ničesar storili, in alpski botanični vrtovi so bili namenjeni prav ohranjanju teh vrst,« pripoveduje Pungarškova.

Soška pot vodi naprej po dolini. »Glejte, tamle gor je medved napadel slavnega Antona Tožbarja,« Kravanja pokaže visoko pod Pihavec, »več čudežev se je moralo zgoditi, da je preživel.« Mimo žage venecijanke in čez most, do katerega najvišje priplavajo soške postrvi, prispemo v središče Trente.

Če bi park ustanavljali danes

Marko Pretner je zaposlen v TNP, a hkrati tudi trentarski domačin, ki ob Soči z družino vodi večkrat nagrajeno turistično kmetijo pri Plajerju. »Seveda se kot domačini tudi jezimo, da imamo v parku same ovire, a sem prepričan, da brez zaščite tega ozemlja tudi midva danes ne bi sedela tukaj,« prikima. Kot prikima tudi temu, da če bi narodni park ustanavljali danes, ta zagotovo ne bi meril 840 kvadratnih kilometrov. »Lahko ga niti ne bi bilo,« reče.

Ko se je park brez pretirane javne debate in v času šibke demokracije ustanovil, je imel 12 let. »Bil sem pri sosedu, ko mi je pokazal z roko pod hrib in rekel: 'Glej, tam je sedaj meja prvega območja parka, čez deset let bo meja v dolini.' Ljudje so bili zelo skeptični in park se je s to popotnico boril nekaj desetletij in bil pogosto na preizkušnjah. Lokalne skupnosti so celo podpisovale pobude za izstop. Šok je bil za lastnike počitniških hišic, ki niso mogli kupovati hlevčkov in jih spreminjati v bivalne prostore, in tudi zaradi tega so zlivali gnev na zavarovano območje,« pripoveduje v prepričanju, da je park po štirih desetletjih vendarle prerasel svoje začetne težave v sobivanje varovanega območja z lokalno skupnostjo. Želje po upiranju zavarovanemu območju so se umirile in leta 2010 se je celo zgodilo, da so park ob soglasju domačinov razširili še za območje Kneških Raven na Tolminskem.

Kljub vsemu pogovor končava z grenkim priokusom. »Kot edini narodni park v državi na državni ravni ne uživa dovolj ugleda in pozornosti, na vseh področjih, ne le finančnem. Začne se pri ponosu, nadaljuje pri državnih institucijah, odnosu do naravovarstva nasploh in financ na koncu,« skomigne sogovornik.

Čadrg – druga najjužnejša vas v TNP

Zanima nas, kako o Triglavskem narodnem parku razmišlja človek, ki resnično spoštuje naravo in dediščino, a se mu obenem birokracija nenehno povzdiguje iz želodca. V Tolminskih koritih prečkamo najnižjo, vsega 180 metrov nadmorske višine visoko točko parka in krenemo po strmi in ozki poti v Čadrg. Jani Kutin je kmet, glasbenik, ljubiteljski arheolog in še marsikaj drugega. V Triglavskem narodnem parku živi od rojstva, tukaj si je ustvaril družino in tukaj si služi kruh.

Počaka nas pri skupni vaški sirarni, kjer pridelajo več tisoč kilogramov sira na leto. »Težko bom kaj rekel čez park, ker resnično z njim nimam slabih izkušenj in se mi zdi pomembno, da je območje zaščiteno. Vas je v tretjem varovanem območju in omejitve niso prehude,« reče. »Seveda se pogosto kaj zaplete, seveda so problemi s papirji, a roko na srce, zatakne se pri zavodu za varstvo kulturne dediščine in ne pri parku,« doda. Od posameznikov je sicer slišal, da so imeli tudi težave s parkom, a kot pravi, je najverjetneje šlo za ekstremne posege. »Tudi sam moraš vedeti, kaj sodi sem in kaj ne,« prikima. Spomni, da je prav Triglavski narodni park leta 1999 dal pobudo, da bi vas Čadrg postala prva ekološka vas v Sloveniji. Pravi, da prednosti življenja v parku za zdaj res ni veliko, a meni, da se bodo v teh časih šele pokazale.

Ljudem v parku je treba pustiti živeti

Ko je bil še majhen fant, je k njim na Križarjevo domačijo pogosto zahajal tedanji direktor parka dr. Janez Bizjak. »Še danes se ga spominjam, zdel se mi je prijazen in razumen mož, vedno sem imel občutek domačnosti in prav on naju je z bratom navdušil za arheologijo,« pripoveduje. Tudi kasneje, ko so mladi Čadržani v Triglavskem narodnem parku želeli organizirati edini glasbeni festival za zaščitenem območju, jim vodstvo parka ni postavilo neprehodnih ovir. »Razumeli so, da je treba ljudem v parku pustiti živeti in da parka brez ljudi ni. Razumeli so, da je manjše zlo dopustiti mladim, da enkrat na leto pripravijo dogodek, ki presega dovoljene decibele, kot jim to prepovedati. To nam je veliko pomenilo in če bi nam takrat festival prepovedali, bi nemara danes o parku govoril drugače,« se posmeje.

Na vprašanje, ali je TNP znamka, ki jo domačini lahko kakor koli izkoristijo, prikima. »Priložnost, da na sir ali steklenico mleka napišeš 'pridelano v Triglavskem narodnem parku', ima zelo malo ljudi,« razloži.

Pred dobrimi dvajsetimi leti je imel Čadrg 17 stalnih prebivalcev, danes jih ima več kot 50. Kljub omejitvam je Kutin lahko zgradil dve počitniški hišici, v vasi so se gradili novi hlevi. Težko reče, koliko je k temu pripomoglo dejstvo, da je območje znotraj nacionalnega parka, ker neposrednih spodbud zaradi življenja v njem nimajo. »Bolj je odvisno od ljudi,« reče in za primerjavo izpostavi sosednjo, zelo podobno vas Tolminske Ravne. Čeprav so vanjo veliko vlagali, obnavljali hiše, jim zgradili čistilno napravo in kamionsko asfaltno cesto, danes tam stalno živijo le še štirje ljudje. Domačije so pokupili tudi tujci, hiše so večino leta prazne.

V Čadrgu se je kljub težjim življenjskim pogojem zgodilo obratno in so še tiste redke hiše, ki so bile naprodaj, kupili ljudje s čadrškimi koreninami, kmetije pa je prevzel mladi rod. Vas je danes živa bolj kot kadar koli prej.

Nedeljski dnevnik, 18.07.2021 8:48
(Nedeljski dnevnik) 40 let Triglavskega narodnega parka: Brez parka bi bila Trenta zgolj naselje vikendov

1 komentarjev na članku "Brez parka bi bila"

Marjan Bohnec,

Dejansko sta vsaj Zadnja Trenta in Zadnjica naselji vikendov, ki pa so zasedeni celo sezono, če ne od lastnikov jih pa oddajajo. Podobno kot na Veliki Planini, ali Pokljuki.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.