Jutro (1933): Kamniška Bistrica je zopet enkrat pobesnela in povzročila ogromno škodo
Kamnik, 23. septembra 1933
Kamniška Bistrica je s poplavo napravila precejšnjo škodo, ki pa jo bomo mogli oceniti šele, ko bo voda upadla. V gornjem teku je posebno prizadejala nekatere posetnike, ki jim je pobrala precej lesa. V spodnjem teku pod Kamnikom pa je preplavila vse travnike in nanesla nanje velike množine peska. Obrežje Bistrice je ponekod prav slabo zavarovano in voda napravlja ob vsaki podobni priliki veliko škodo. V zadnjih treh letih je odnesla samo na Perovem na 1 ha rodovitnega sveta. Tudi iz drugih koncev kamniškega sreza poročajo o poplavah, kakršnih že dolgo ne pomnijo. V Mosteh pri Komendi je drla voda pol metra visoko po cesti, da je avtobus komaj speljal naprej. Voda je vdirala v hiše in hleve ob cesti. Med Trzinom in Črnučami je bila državna cesta na treh krajih preplavljena. Na Duplici pri tovarni Remec je Bistrica že v petek dopoldne zelo ogrožala most. Nanesla je veliko množino dreves, ki so se zagozdila med stebre dolgega lesenega mostu, preko katerega vodi banovinska cesta v Radomlje. Pritisk na most je bil tako hud, da se je že kmalu popoldne nagnil. Reševalci so se zaman trudili, da bi ga rešili. Voda je most porušila ter za dalj časa pretrgala zvezo Duplice z Radomljami.
Žalostna smrt dveh otrok
V gornjem toku Kamniške Bistrice je voda precej poškodovala novozgrajeno cesto. Pred Stahovico je podrla v petek zvečer 4 metre visok Erjavškov jez in izpodkopala bregove. V veliki nevarnosti sta bila lesena mostova na občinski cesti Stahovica - Bistričica preko Bistrice in na banovinski cesti Kamnik - Gornji grad preko Črnega potoka. Pri prvem mostu so ljudje odstranjevali drevesa in vejevje, ki je pritiskalo na stebre. Na mostu je bilo vse polno ljudi, ki so gledali. Dva orožnika sta jih ravno odstranjevala, ko se je razmehčana zemlja na desnem bregu Bistrice sesula. Leseni most je zgubil podporo in zgrmel v strugo, z njim pa ljudje, ki so stali na njem, kakih 12 ali 13. Možje, ženske, otroci in oba orožnika, vse je za trenutek zginilo pod vodo in ko so se pokazali na površje, se je pričela krčevita borba za rešitev. Nekateri so se rešili sami, druge so potegnili iz razbesnele vode ljudje, ki so stali na bregu. Oskrbnico koče na Kokrškem sedlu go. Erjavškovo pa je doletela strašna nesreča. Ko je stala na mostu, je držala na rokah 6 letno hčerko. Obe sta padli pod ruševinami mosta v vodo. Mater je nekdo potegnil s kavljem iz vode. Otroka pa je vodni tok odnesel naprej in ga pokopal pod jezom. Prav tako so deroči valovi odnesli nekega 10 letnega šolarja, ki je stal v kritičnem trenutku na mostu.
Dva maskirana divja lovca
Lovski čuvaj dvornega lovišča na Kraljevem hribu v Kamniški Bistrica g. Kemperle je te dni slišal okrog 11 dopoldne visoko gori pod Planjavo več zaporednih strelov. Z daljnogledom je zapazil med Dedcem in Žvandrno dva divja lovca, ki sta se počasi spuščala proti zahodni strani. Ker je vedel, da se bosta mogla vrniti proti dolini samo po ozki lovski poti, ki drži pod Dedcem, jima je šel nasproti in se skril ob poti, da jih v zasedi pričaka. Divja lovca sta se brezskrbno vračala po poti in ko sta prišla v primemo bližino, jima je lovski čuvaji stopil nasproti z naperjeno puško in ju pozval, naj se ustavita.
Oba divja lovca sta bila maskirana, da jih čuvaj na prvi pogled ni mogel spoznati. Ko sta zagledala pred seboj lovskega čuvaja, sta takoj spoznala nevarni položaj, v katerega sta zašla, vendar pa se nista dolgo obotavljala. V trenutku sta odvrgla polne nahrbtnike in se kot blisk spustila po strmih drčah v dolino. Čuvaj ni mogel streljati za njima, ker bi ju gotovo zadel v glavo. V nahrbtnikih sta divja lovca pustila meso divjega kozla in kozliča in večjo množino patronov vojaške karabinke.
Čuvaj je po nekaterih znakih osumil dva možaka iz Sidraža in Vač in izkazalo se je, da je njegov sum upravičen. Kamniški orožniki so uvedli preiskavo in divja lovca sta priznala svoje dejanje in tudi izdala skrivališče, kjer sta imela shranjeni karabinki.
Jutro, 24. september 1933
Poplave so v »teh dneh zalile« skorajda celo Slovenijo ... glej časopisje! B. Š.