Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Desetletnica »Slov. plan. društva«

Slovenec (1903): Desetletno slavje neumornega uspešnega dela tega najpopularnejšega sloven. društva ...

 ... katero je isto praznovalo preteklo soboto in nedeljo 10. in 11. t. m., to slavje pokazalo, da uživa društvo vseobče simpatije v najširših masah naroda slovenskega. To pa vsled svojega velikega socialnega pomena, vsled svoje intenzivne delavnosti in prisrčne družabnosti, ki diči vse slovenske planince in njih prireditve. To slavje prehoda društva prve v drugo desetletnico imenujemo lahko velepomembno ne samo za društvo, temveč za ves slovenski narod, v čigar gmotno in duševno društvo porablja ravno slovensko planinsko društvo vse svoje delavne in do skrajnosti požrtvovalne moči. Desetletno slavje je pričelo društvo z veliko veselico, ki se je vršila v soboto zvečer v sokolski telovadnici »Nar. doma«.

Ako pregledamo vrsto navdušenih besedi, ki so se spregovorileta večer: zaslužni društveni predsednik g. prof. Orožen je pozdravljal v svojem otvoritvenem govoru v izbranih besedah navzoče občinstvo in se zahvaljeval za simpatije, katere uživa društvo v najširših krogih slovenskega naroda. G. dr. Tominšek je na kratko a jedrnato označil širši pomen društva in se zahvalil vsem onim faktorjem, ki so pripomogli k razvitku in uspešnemu delovanju društva. V duhovitem, s fino poezijo nadahnjenem govoru je napival dr. Triller domovini slovenski. Krepko je nazdravljal dr. Kušar najpopularnejšemu slovenskemu hribolazcu g. Kadivniku i dr. M. Hribar pa se le zahvalil bratom Čehom za njihovo naklonjenost, katero kažejo društvu o vsaki priliki, — ako združimo misli vseh teh krasnih govorov, najdemo, da so soglašali vsi gg. govorniki v tem, da je društvo eminentne važnosti za razvoj in prospeh slovenskega naroda in njegove kulture. Objednem pa je društvo na višavah in v dolini kot skala trden branik proti nesramni grabežljivosti in nasilstvu tujčevem. Burno odobravanje, ki je sledilo vsakemu govoru in živahno pritrjevanje od strani občinstva nam je pričalo, da se isto popolnoma zaveda, velepomembne naloge, katero zasleduje društvo.

Bil je krasen večer, katerega je povzdigoval požrtvovalno pevski zbor »Merkurja« s svojimi večeru primernimi zbori. Društvena godba pa je neumorno svirala pretežno slovanske komade. Pozno v noč so se razšli planinci, da se združijo zopet v jutro na Slavnostnem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo zjutraj ob 11. uri v mali čitalniški dvorani in katerega so se udeležili poleg ljubljanskih društvenih članov tudi odposlanci podružnic.

Društveni predsednik prof. Orožen otvori slavnostno zborovanje z zahvalo vsem udeležencem, spominja se osnovateljev društva gg. Hauptmana, Korenčana in Škofa, ter navdušenih slovenskih piparjev, ki so iz visocega Stola zanesli idejo o ustanovitvi slov. plan. društva med slovensko občinstvo.
Nadalje se spominja g. predsednik tudi neumorne delavnosti za razvoj slov. planinstva velezaslužnih podružnic društva, zlasti pa češke podružnice, ki je vzor izmed vseh. Zatem se zahvali vsem onim faktorjem, ki so stali društvu s svojo podporo vedno ob strani to so vlada, deželni zbor in občinski svet ljubljanski. V vznesenih besedah se spominja končno ljubitelja in iskrenega podpornika planinstva presvetlega cesarja, kateremu je poslalo društvo udanostno brzojavko ter poziva navzoče, da zakličejo istemu trikrat glasni »živijo!«

Dr. Bola Pranta, častni član društva in predsednik češke podružnice se zahvali v imenu bratov Čehov za naklonjenost društva napram istim, zahvaljuje se za prijateljstvo in odkritosrčnost, katera se najde vedno na naših planinah, in pravi, da prišteva vsak Čeh, ki je posetil kdaj naše gore te dneve, prebite na njih, za nepozabne v svojem življenju. Končno prinaša krepak in odkritosrčen pozdrav češke podružnice.
G. župan Hribar imenuje v svojem govoru sedanji čas »čas društvenosti«.

V Ljubljani sami je vsklilo od l. 1893 sem 64 društev, izmed katerih jih je seveda mnogo samo na papirju. Rodila je ista ali resnična potreba ali pa samo hipna navdušenost. Prvo mesto med aktivnimi slovenski društvi pa zavzema brezdvomno slovensko planinsko društvo, katero zanaša rodoljuben ogenj narodne navdušenosti prav tako kot v višave tudi v nižave. S svojim doslednim; uspešnim in srečnim delovanjem ni vzbudilo samo med slovenskim občinstvom temveč pri vseh slovanskih narodih zanimanje. Poglavitna zasluga društva je ta, da stoji isto kot branik proti potujčevanju slovenske zemlje in slovenskega naroda. Planinci vplivajo vzgojevalno na slovenskega kmeta, objednem pa podpirajo istega tudi gmotno. Uspešno delovanje društva se kaže vsepovsodi: promet tujcev narašča, slovenski kmet se prebuja, jači duševno in gmotno, vse to so nemale zasluge Slov. planin, društva, kateremu kliče g. govornik prisrčen pozdrav v imenu občinskega sveta ljubljanskega, mu zagotavlja tudi nadaljnjo podporo in mu želi, da naj raste in cvete in se krepko razvija v prospeh naroda slovenskega.

Poročilo o desetletnem delovanju društva se je razdelilo v spretno in pregledno sestavljeni brošuri, katero je spisal društveni član dr. Vladimir Foerster. To brošuro priporočamo vsakemu, ki se zanima za društvo in njega delovanje, katerih uspehe bi bilo preobširno navajati v tem poročilu. Brošuri so pridejane tudi slike častnih društvenih članov in 2 diagrama o obisku Triglava in številu članov Sloven. Planinskega društva.

Tretja točka zborovanja je obsegala izjave in nasvete. Tudi tu bi bilo preobširno navajati vse posamezne nasvete in debate. A jedno ne smemo prezreti posneti iz istih. Na vrsto je prišlo mnogo vprašanj o nastopu napram tujim društvom. Izmed vseh poročil, vprašanj in odgovorov smo zvedeli o naravnost ostudnem, grabljivem, netolerantnem in infamnem postopanju nemških planinskih sekcij, katere preže po vsakem koščku slovenske zemlje in skušajo vsepovsod škodovati društvu gmotno in moralno. Kar počenjajo ti kulturonosci po slov. zemlji, po naših planinah je naravnost škandalozno in se mora gabiti vsakemu trezno mislečemu človeku. Ni čuda torej, da je izzvalo to divje postopanje glasen protest na občnem zboru Slovenskega planinskega društva. Protest, katerega bodo morali čutiti tudi ne nasitni, vsak čut prava teptajoči Nemci.

Vsi gg. govorniki so soglašali v sklepu zob za zob, kar je popolnoma prav. V tej točki dnevnega reda smo izvedeli mnogo zanimivosti in želeti je le, da pokaže isto društvo v svojem glasilu tudi širši javnosti, vsemu slovanskemu svetu, ki se bo moral gotovo čuditi nad brezstidnem postopanju kranjskih Nemcev.

Četrta točka dnevnega reda je obsegala načrt za nadaljnje delovanje društva. Poročal je g. dr. Tominšek in podal sprva nekak občni načrt za nadaljne delovanje društva. Društvo hoče delovati tudi v naprej v tej smeri in za istimi cilji kot je delovalo prvo svojo desetletje. Kjer bode videlo, da je potreba, tam bode zastavilo svoje delo, imajoč vedno pred očmi veliki svoj cilj in zavedujoč se velikanske naloge, katero je prevzelo. Nemci so postali v zadnjem času sicer že nekoliko pohlevnejši, ker jih je strah pred bodočnostjo, ponujali so celo že nekako spravo. Toda ta sprava naj bi samo uspavala Slovence, da bi zamogel potem Nemec tem uspešneje zadovoljevati svoji nenasitni grabežljivosti. Zato pa odločen »Ne!«

Bil je pač nekdaj čas zato, sedaj pa je minil in slov. plan. društvo hoče samostojno in krepko korakati za svojim delom. Samostojno se hoče razvijati in delati kot je delalo dosedaj, da se pokažejo ob njegovi 20 letnici temvečji uspehi. Pri tem svojem delu pa bode moralo društvo misliti za razširjenje delovanja podružnic. Vzgojiti bo treba podružnice tako, da bodo zmogle iste izvrševati celotno delovanje v svojih okrajih, osrednjemu društvu bo potreba samo nadzorovati podružnice in jim odkazovati delo, pa skrbeti za sistem v delovanju vsega organizma. Dalje bo potreba društvu skrbeti za dobre vodnike, kajti le ti so sedaj po večini v zakupu Nemcev. Društvo bode skrbelo tudi za podporo resnemu planinskemu ljudstvu, katero se nahaja do sedaj v mnogih krajih v najžalostnejšem materialnem stanju. Pred vsem pa bode društvo koncentriralo svoje delovanje v prihodnje v obmejnih krajih Goriške.

Krasni načrti so to, velikansko delo še čaka vrlo slov. plan. društvo, zato mu želimo mi z besedami dr. Vlad. Foersterja: »Za narod ustanovljeno, med narodom delujoče, naj budi društvo ljubezen do domovine, naj širi spoznavanje bogastva , ki se nam blesti v prirodnih njenih krasotah. Ob času, s katerim prešinja veličastvo narave človeško dušo, naj plemeni slovensko planinsko društvo naš narod in tako iz vršuje ono nalogo, ki mu pristoji kot pospeševatelju kuture«.

Predsednik prof. Orožen je zaključil slavnostno zborovanje z zahvalo vsem pričujočim, zlasti g županu Hribarju, ki je stal društvu vedno podporno ob strani. Ob pol 2. uri popoldne se je vršil v restavraciji »Narod, doma« banket, katerega so se vdeležili zastopniki slov. planinstva in člani slov. planin. društva polnoštevilno. Čuli smo vrsto prisrčnih, iskrenih in odkritosrčnih besedij in želj, s katerimi stopa društvo v novo desetlenico. Banketa se je vdeležilo 46 planincev. Načelnik g. profes. Orožen je napil češki podružnici in njej častnim članom. S krepkimi in navdušenimi besedami se mu je zahvalil zastopnik češke podružnice g. dr. Franta. Gosp. dr. Kušar je na zdravil slovenski domovini. Gosp. dr. Tominšek je nazdravil ustanoviteljem »Slov. plan. Društva« gg. Hauptmanu, Korenčanu in Škofu. Gosp. Hauptman zahvalil se je za napitnico in predlagal, da se odpošlje predsedniku pripravljalnega in ustanovnega odbora »Slov. plan. društva« g. Hrasky-ju v Prago brzojavni pozdrav, kar so vsi navzoči odobravali.
Napivalo se je vsem zaslužnim planincem gg. Kocbeku, načelniku Savinjske podružnice, načelniku osrednjega odbora g. prof. Orožnu, častnima članoma g. župniku Aljažu in univerzitetnemu profes. dr. Frischaufu, dr. Tominšeku, Robleku, osrednjemu odboru, vsem podružnicam, g. Knafelcu itd.
Gospodoma župniku Aljažu in univ. profesorju dr. Frischaufu odposlala sta se brzojavna pozdrava. Gospod načelnik kranjske podružnice Majdič je napil Slovenkam. Navdušenje je bilo splošno. Omeniti moramo tudi izborno kuhinjo g. Masaryka.

Naj živi slov. plan. društvo narodu slovenskemu v korist in ponos!

Slovenec, 12. oktober 1903

  12.10.1903

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.