Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Desetletnica »Slov. plan. društva.«

Slovenec (1903): Danes in jutri proslavi »slovensko planinsko društvo« desetletnico svojega plodonosnega delovanja. 

Dolžni smo spominjati se tega dne, kajti to društvo je sicer mlado po letih, a krepko in živahno delujoče in vlivajoče vsestranske simpatije.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti in naglašali bomo le glavne momente.¸Pred desetimi leti je bilo de prazno in pusto na polju slovenske turistike. Slovenskih turistov prav za prav ni bilo. Vse ljubitelje naših gor bi bil lahko seštel na prste jedno roke. Jedini, ki je gojil ta zdravi šport že nekaj desetletij in ki bi ga mogli nazvati turistom v pravem pomenu besede, je bil častitljivi starina gospod Fr. Kadilnik, knjigovodja v Ljubljani.

A tedaj se je jelo pomladno turistiško gibanje med trgovskim naraščajem v Ljubljani. Mlada, a navdušena slovenska četa pričela je redno pohajati na našo lepo gorenjsko stran. Navdušena je bila in očarana od do tedaj nepoznane impozantno narave, obenem pa tudi v dno duše vžaloščena, da povsod, kjer so bile deviške gora storjene dostopne s človeško roko, da povsod, kjer je stalo kakšno zavetišče v okrepilo in počitek turistu, da je bilo to le tuje delo nemškega naprednega soseda.
Nemške koče, zgolj nemški kažipoti in napisi, in to v Slovenski deželi. Kdo naj se čuti domačega doma, ako mora vživati na lastnih tleh gostoljubnost Nemca?
Srečna misel je bila tedaj, ko so ti idejalno-slovenski mladi možje zasnovali »Slovensko planinsko društvo«.

In danes po desetih letih? Slovenskih turistov štejemo na stotine in društvo objema v svoje okrilje vso Slovenijo. Celo Češka ima svojo krepko podružnico in s tem je napravila pravi dejanjski dokaz slovanske vzajemnosti. Zavetišč in koč po naših goratih krajih je bilo dotlej jako malo, a še te so v neslovenskih rokah. Danes jih štejemo že blizu dvajset samo slovenskih.
A mi ne polagamo jedine važnosti na to, da je vzbudilo turistiko med nami »Slovensko planinsko društvo«, temveč to društvo je tudi odličnega gospodarskega, kulturnega in slovensko narodnega pomena.
Ptuji turist, ki pride v našo kraje, se sedaj v naših gostoljubnih kočah prepriča, da biva tu slovenski narod, ki kaže tudi v turistiki svoj dejanjski razvitek, ter hoče na domačih tleh sam skrbeti za udobnost potujočega občinstva. Mal je narod, a indolenten in inferijoren noče nadalje ostati.
In slovenska zavest se je izdatno povišala v goratih slovenskih delih. Prej je z resignovano ponižnostjo gledal hribovec-domačin, kako stavi koče in nemške napise močni Nemec, sedaj pa se mu dviga pogum in samozavest, ko vidi v gorah domače delo in domače slovenske napise.

A tudi v gospodarskem oziru je »Slovensko planinsko društvo« velikega pomena. To društvo jo pokazalo, da tudi domačini lahko veliko storimo za udobnost tujih in domačih turistov in da ta denar ni vržen za kak nepotreben šport, temveč da bo nosil obresti z ozirom na rapidno se razvijajočo turistiko.
Turistiško gibanje je tu, okoristimo se ga na domačih tleh domačini, ako nočemo ostati tujčevi hlapci. Začetek je storjen srečno, a velik del napornega dela ju še pred nami. Tirolska in Švica imajo no samo razkošno urejena zavetišča, temveč imajo vse polno turistiških hotelov, kateri vabijo tujca pod gostoljubno streho, ob enem pa nosijo lepe dobičke. Tu je ona točka, kjer bo morala slovenska podjetnost in slovenski kapital zastaviti svoje sile. V stavljenju turistovskih hotelov moramo zastaviti delo v prihodnjih desetih letih, drugače bodo prišli tujci in spravili dobiček v svoj žep, slovenski živelj pa odrivali in raznarodovali.

»Slovensko planinsko društvo« je pokazalo, kaj zmore slovensko rodoljubje v zvezi z vztrajnim delom. Vkljub notranjim bojem moramo še vendar najti časa, da ustanovimo tu ali tam delniška društva, ki bodo skušala izrabiti turistiški tok potom turistiških hotelov ob novi svetovni železnici v Karavankah in Julijskih planinah.
Da pa je »Slov. plan. društvo« tako srečno spolnilo prvo desetletje svojega delovanja se ima zahvaliti več srečnim slučajem.
Osrednji odbor sam se je odlikoval vse skozi po tim, da ni nikoli zašla kakšna postranska politična struja v društvene vrste. Vsestransko taktno nastopanje in pa rodoljubno delo je odlična lastnost društv. vodstva.

Tudi nekaj moramo še omenjati. Društvo kot tako je vedno čuvalo, da se ni nikdar in nikjer spodkopaval religiozni čut in tako je prav. Tirolska je znana kot dežela, ki je turistiško visoko razvita, a tirolski Nemec pa bodi si tudi vodnik-hribolazec, ohranja globoko religioznost. O tem se je prepričal vsak, ki je hodil po onih krajih. Tako ostani tudi med nami!
Srečen slučaj je tudi, da je v prvem desetletji društvenega razvoja imelo »Slov. pl. društvo« na svoji strani odličnega Jakoba Aljaža, župnika na Dovjem. Ta mož je globoko zarisal načrt društvenemu delovanju. On je dal iniciativo v mnogih slučajih, on je pridobil za slov. turistiko prof. dr. Chodounskega v Pragi in prof. dr. Kriachauf-a v Gradcu. A on je storil še več: svoje delo in svoj denar je dal za »Sl. pl. društva« naprave. V časih, ko se je razpasla sebičnost vsepovsod in ko bogataš, ki vrže par drobtin s svoje bogat mize za narodno dobro, že misli, da ga moramo dvigati v deveta nebesa, moramo tega vzornega slovenskega rodoljuba Aljaža tembolj občudovati.

Kratka je doba desetih let. »Slov. plan. društvo« a samozavestjo lahko motri to dobo. A več dela je še pred njim. Upajmo, da drugo desetletnico završi to društvo še z večjim ponosom in obilnejšimi uspehi.

V hribih žari se, v hribih se dela dan.
Oj bratje le ven na plan.
Na plan z delom planinskim.

Š—.
Slovenec, 10. oktober 1903

  10.10.1903

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.