AR 3/1980 - Drago Metljak: ... z uporabo polovičnega bičevega vozla
Varovanje s polovičnim bičevim vozlom se pri nas še ni udomačilo, čeprav je tehnična komisija pri UIAA že pred leti proglasila ta način varovanja za najbolj zanesljiv.
V čem je prednost te novosti?
Če opazujemo varovalni sistem kot skupnost elementov od varujočega, vrvi, klinov, vponk, razpok do padlega, ugotovimo, da je varujoči pri klasičnem načinu varovanja največkrat najslabši element.
Po nekaterih podatkih prenaša varujoči pri ne prehudem padcu obremenitve okoli 3000 N. Kolikšna energija se sprošča ob padcu alpinista z maso 80 kg nam prikazuje spodnja tabela. Ta nam istočasno pokaže energijsko primerjavo s spuščanjem ustrezno težkega avtomobila pri določeni hitrosti.
Hitrost avtomobila v km
| Višina padlega v m |
Energija padlega v Nm |
Masa avtomobila = 800 kg |
Masa avtomobila = 1000 kg |
Masa avtomobila = 1200 kg |
| 10 |
8000 |
16 |
14 |
13 |
| 20 |
16000 |
23 |
21 |
19 |
| 30 |
32000 |
32 |
26 |
26 |
Praktična prednost te primerjave je v dejstvu, da nam pri demonstracijah in vajah ustavljanja padca ni treba metati uteži čez rob stene ali z drevesa, temveč nadomestimo to z ustavljanjem avtomobila. Na ta način ostanejo energijske razmere popolnoma enake, upočasnimo le zaviranje. S tem se lažje naučimo pravilnega varovanja. Učenje samo pa je zaradi počasnejših dogodkov bolj varno in nazorno. Velja pripomniti, da je potrebno pazljivo izbrati in pripraviti teren za ustavljanje z avtomobilom. Tu je treba paziti, da je varovališče izdelano po vseh pravilih, paziti je treba na potek vrvi in na to, da napenjajoča se vrv ne vrže v zrak kakih kamnov ali predmetov, oziroma da so vsi udeleženci demonstracije na varnem, če bi se vrv morebiti pretrgala. Najbolje je, da je konec vrvi prost in ob premalo izdatnem zaviranju poide. Varujoči naj bo zavarovan s posebno vrvjo.
Pri vseh dosedanjih načinih varovanja je kinetična energija padlega pretvorjena v toplotno. Želimo pa, da bi se pretvarjanje mehanske energije v toplotno čimbolj raztegnilo, da bi bilo zaviranje čim bolj mehko in bi trajalo čim dlje. S tem se izognemo prevelikim sunkom sile, ki deluje na vrv, kline, padlega in varujočega.
Polovični bičev vozel izpolnjuje vse naštete pogoje tako dobro, da je varujoči pri pravilnem izvajanju varovanja s tem vozlom brez rokavic ustavil »padajočega« z manj kot enim metrom vrvi brez kakršnekoli nevarnosti.
Pravilno vezavo kaže slika 1 na predzadnji strani.
Posebej previdni moramo biti pri izbiri vponk. Za ta način varovanja ni dobra vsaka vponka, ker lahko preoster kot vponke prevede dinamično varovanje v statično.
Slika 2 na predzadnji strani prikazuje primerne (2 a, 2 b, 2 c, 2 d) in neprimerne oblike vponk (2 č, 2 e). Pozor! Neprimerni sta spodnji leva in desna vponka.
Pri primernih vponkah je važno, da so z matico in da so na širokem koncu vsaj 4 cm široke na notranji strani.
Zaželjeno je, da se za povezavo med vponko in klinom uporablja 8 mm debelo pomožno vrvico. Trak za to ni primeren, ker gre za vpenjanje v neravne površine. Le-te povzročajo neenakomerne obremenitve traku, kar kaže slika številka 3 na predzadnji strani.
Slika 4 na zadnji strani kaže primeren način varovanja: podajanje vrvi pri napredovanju (4 a) in zaviranje padca (4 b). Kot je razvidno z desne risbe, se dodatno poveča trenje in s tem zaviranje, če vrvi prekrižamo.
Pri napredovanju mora biti zanka v vponki dovolj ohlapna (10 do 20 cm). Ko pride do padce, vrv zadržimo in s tem se vozel zadrgne.
Nepravilno varovanje lahko povzroči nepravilno obliko vozla pri obremenitvi (slika 5 b na zadnji strani). Do tega pride, če v vponko nepravilno podajamo vrv (slika 5 a).
Rezultati demonstracije varovanja s polovičnim bičevim vozlom, ki je bila 13. oktobra 1979 pod Turncem, kažejo, da se za ustavljanje padca porabi manj kot 1 meter vrvi. Ustavljanje je potekalo mehko in brez velikih sunkov.
Vozilo je tehtalo približno 1100 kg, ustavljali pa smo ga pri hitrosti 15 kilometrov na uro. Pri zaviranju je plašč vrvi malo otrdel, a še vedno ne toliko, da bi bila vrv neuporabna. Pri varovanju ni več potrebno uporabljati rokavic in ni tako velike nevarnosti, da bi se varujoči poškodoval.
Za tovrstno varovanje priporočam malo nagnjeno cestišče z ravnim iztekom in močnejšim drevesen ob strani.
Literatura: France Avčin; Napredki v dinamičnem varovanju, Planinski
vestnik 1973, stran 352.
Werner Müller: Die Alpen, december 1977.
Pripis: Bralce prosimo za morebitne dodatne izkušnje s tem načinom
varovanja. Priporočamo se za mnenja in pripombe, enako tudi za mnenje
komisije za GRS.
Komisija za alpinizem