Janez Pikon: Visokogorski pašnik z globeljo in številne krnice pod Šmarjetno glavo, ter južno pred Domom Planika pod Triglavom, pripada pa planini Velo polje. 
Vse do sedemdeset let prejšnjega stoletja so domačini iz vasi Podjelje v Bohinju, sicer uporabniki in lastniki planine Velo polje, vsako leto koristili in gnali govejo živino na dnevno pašo visoko v gore pod Šmarjetno glavo. Številno govejo živino in drobnico so čez poletje zadrževali na planini Velo polje in planini Malo polje. Izbrali so dan v letu, ki so ga določili in je bil najbolj primeren, glede na vremenske razmere in ugodno pašo v visokogorju. Do sto glav goveje živine so tako vsako leto enkrat odgnali po Velski dolini v smeri zahodno pod Šmarjetno glavo v dnevno pašo na vzhodno pobočje visoke gore pod Triglavom. Visokogorski pašnik z nadmorsko višino 1154 metrov je verjetno najvišje ležeča pašniška dnina v Julijskih Alpah. Zanimiva pripoved domačina iz vasi Podjelje obudi spomine na takratno delo in vse kar sodi zraven na planini Velo polje.
Obiščem dnino Krivec (Krivc, 1154 m) in široke gorske pašnike, ter se kasneje po brezpotju povzpnem še na vrh Šmarjetne glave. Vetrovno je s krajšimi presledki na izpostavljenih mestih se kasneje spustim do Doliča pod Kanjavcem, stičišča mnogih planinskih poti. Pravzaprav je Šmarjetna glava (2358 m) zelo dobro vidna gora z vseh strani, ko se približujemo Doliču. S planine Velo polje po Velski dolini je markantna gora nad potjo skoraj vse do stičišča planinskih poti pod Kanjavcem, Doliča (2164 m), kakor tudi od Doma Planika potrebujemo precej časa, da jo po njenem vzhodnem boku obidemo, ter nadaljujemo proti Doliču in Tržaški koči nižje.
Zapustim označeno planinsko pot in severno po brezpotju nadaljujem na manjše sedlo grebena. Manjši kamniti možici, tudi izgubljajoča stezica so vidni vse do sedla. Ne iščem preveč oznak po terenu, kajti po občutku ravno tako hitro prispem na zahodni greben Šmarjetne glave. Razmeroma lahko prehodni spodnji del grebena omogoči hitro napredovanje do zgornjega, nekoliko bolj izpostavljenega, tudi krušljivega vrhnjega roba. Prostrana razmeroma nizka gora nudi zelo lepe poglede po okolici. Pogled seže daleč proti Mišelj vrhu, Velem polju, Draškima vrhoma in Toscu, severno Triglav, južno Mišeljski Konec, Kanjavec in Vodnikov Vršac.
Veter vztrajno s presledki nadaljuje s svojo dejavnostjo, zato se po krajšem postanku vrnem po grebenu na sedlo in se vzpnem na sosednji zahodni, točno trinajst metrov nižji vrh (2345 m), za katerega ne vem imena in nadaljujem proti od daleč že vidni planinski poti s Triglava in se po njej spustim nižje do koče in po Velski dolini na planino Velo polje.
Franclj že pripravlja kosilo, tudi name je računal z vsemi dodatki, ki sodijo zraven. Po enournem postanku in prijetnem bivanju v sirarci na Velem polju nadaljujem na Malo polje, preko planine Pod Mišelj vrhom, Jezerskega prelaza, planine Jezerce, planine Krstenica do izhodišča pred planino Blato.
Janez Pikon