Planinsko društvo Ljubljana-Matica vabi mlade člane v svoje vrste že dolgo.
Da bi znanje prenesli na mlajše rodove, so ustanovili mladinski odsek, ki je tako po številu udeležencev kot po pestrem programu med najaktivnejšimi v Sloveniji. Letos so za mlade razpisali kar štiriindvajset izletov v gore, ki jih vodijo za to strokovno usposobljeni planinski vodniki.
Skupina mladih se običajno v gore odpravi že zelo zgodaj. Planinski vodnik jih takoj motivira, da zaspanost pustijo za sabo in si zbistrijo glavo. Pred vzponom se na informativnem sestanku dogovorijo, kdo bo vodil skupino in kdo bo hodil zadnji. Če je namreč skupina večja, jih vodnik vedno spremlja zadaj, saj ima tako nadzor nad vsemi in lahko hitro ukrepa, če je treba. Večinoma v društvu hodijo na lažje tri- do štiriurne ture, ki se jih lahko udeleži vsak član. Letos je vpisanih triinosemdeset članov, starih od štirinajst do sedemindvajset let, za katere štirinajst strokovno usposobljenih planinskih vodnikov vsak mesec organizira dve turi v slovenske gore.
Odklop in sprostitev
Sara Jeram, študentka živilstva in prehrane, se je planinskemu društvu Ljubljana-Matica priključila pred tremi leti. Želela je spoznati vrstnike, ki uživajo v naravi, lepem vremenu in ki radi osvajajo vrhove. Od takrat se jim na izletih redno pridruži vsak mesec. »Najbolj mi je všeč to, da hodim z nekom, ki ima izkušnje in ve, kaj dela, da na goro ne grem brezglavo,« pove Sara. Najraje gre na zahtevne ture, kjer se mora pri vzponih pripenjati na jeklenice in hoditi po klinih. Ljubitelj zahtevnejših tur je tudi Kristjan Turnšek, ki je prej planinaril s starši in je takrat gore tudi vzljubil. Hoja v hribe mu pomeni odklop od mestnega vsakdanjika in predvsem računalnika, saj kot bodoči računalničar za njim presedi dolge ure. Občasno se udeleži tudi petkovih srečanj, ki enkrat mesečno potekajo v prostorih planinskega društva. Nini Vodnjov, ki na magistrskem študiju raziskuje, kako posnemati naravo in na podlagi tega ustvariti nove produkte, je bil najljubši dvodnevni izlet na Triglav. »Če grem na daljše ture, grem vedno z društvom. Planinski vodnik narekuje počitke in tempo hoje, ki nam vsem ustreza. Dobro pozna pot in ti zna pomagati. Nisem se znala openjati na jeklenice in tam so me to takoj naučili.«
Poletje v gorah
V času epidemije so bili vsi izleti v Planinskem društvu Ljubljana-Matica odpovedani. Sedaj, ko se ukrepi sproščajo, bodo poletne izlete v društvu v celoti izpeljali. Prevoz bodo prilagodili ukrepom za zajezitev epidemije. Vsakdo se bo do izhodišča pod goro pripeljal s svojim avtomobilom, skupaj bodo lahko prišli le udeleženci iz istega gospodinjstva. »V gorah je vse odvisno od vremena in razmer. V tem času nikakor ne bomo rinili na zahtevnejše ture, saj moramo zdaj še bolj hoditi z glavo,« poudari vodja Mladinskega odseka Ana Vengar.
Cilj je pot
Čez poletje se veliko mladih v gore poda samih, saj je pot kopna in zato manj nevarna. Predvsem letos, ko jih bo večina počitnice preživela v Sloveniji, bodo gore polne planincev. Planinski vodnik Jure Pečak zato priporoča, da pred vzponom tri dni prej spremljate vreme, da boste točno vedeli, v katero smer piha veter in kakšna je verjetnost padavin. »Vgorah se lahko zgodi, da nevihten oblak prileti nadte sredi jasnega neba v pol ure in začne snežiti.
Pripravljen moraš biti, da se pravočasno umakneš z nevarnih mest, kjer bi te lahko zadela strela,« pojasni Jure Pečak, ki letno izpelje največ izletov za mlade. »V takem primeru moramo spremeniti cilj ali pa se vrniti v dolino. V gorah ni cilj priti na vrh. To je velikokrat lahko zelo nevarno, še zlasti, če je pod vrhom pot prezahtevna ali je vreme nestabilno. Če je cilj pot, uživaš tudi, če se moraš petdeset metrov pod vrhom obrniti.«
V gore spočiti in naspani
azmere v gorah so zelo nepredvidljive, saj se lahko že zaradi zvina gležnja čas hoje močno podaljša v večerne ure ali celo noč. Čelno svetilko je zato zelo dobrodošlo vzeti s seboj. Že pred samim pohodom se je dobro hidrirati, med hojo piti majhne požirke, četudi žeje ne čutimo. V gorah smo izpostavljeni vetru in močnemu soncu, zato je pomembno, da ne pride do vrtoglavice in pomanjkanja koncentracije. Jemo tik pred vzponom, nahrbtnik bo tako lažji, ko ga bomo nesli navzgor, v avtomobilu pa pustimo malico za kasneje. Zelo pomembno je, da imamo oblečene dolge hlače. Ob hoji navkreber nam je običajno vroče in hlače radi zavihamo nad kolena, da se na svežem gorskem zraku ves čas hladijo. Ker so zelo obremenjena, je dobro, da so pokrita in ogreta, da nas ob sestopu ne začnejo boleti. Razbremenimo jih lahko tudi tako, da uporabljamo pohodniške palice. Obvezna oprema so tudi visoki čevlji, saj so tako noge veliko bolj stabilne in je manj možnosti za poškodbe. Profil podplata naj bo globok in nekoliko oster, da nam na travi ne bo drselo.
Najpomembneje pa je, poudarja Jure Pečak, da gremo v gore spočiti in naspani.
Ture za začetnike in bolj izkušene
Za začetnike, ki iščejo odmik od mesta in hrupa, Jure Pečak priporoča neobljudene vrhove, kot so Trupejevo poldne v Karavankah, za bolj izkušene pa Rjavino in greben Košute. Blizu Ljubljane se lahko hitro zapeljemo do vznožja Svetega Lovrenca in Miklavža blizu Škofje Loke. Jure tudi predlaga, da se podamo na več zaporednih vrhov in ne le enega: »Zelo lepa pot vodi iz Mač proti Storžiču, sredi gore zavijete desno in ne greste na vrh, ampak na sosednji Mali Grintovec, naprej na Srednji vrh in se spustite nazaj čez Hudičev boršt v dolino. Prijetna tura je tudi po Krvavcu, kjer se lahko vzpenjate in spuščate po okoliških planinah in se na koncu podate še na najvišjo točko Krvavca - Velikega Zvoha.«
Novi člani se lahko kadarkoli pridružijo mladinskemu odseku. Izleti so objavljeni na spletni strani, kjer lahko dobite tudi ostale informacije.
www.pd-ljmatica.si/odseki/mo
Helena Fašalek