Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Drevesnica

Janez Pikon: Lesene koče in njenih sledi iz časa ni več možno opaziti zahodno v pobočju za Bistrco, nekoč preprostega partizanskega zatočišča.

Drevesnica

Ugoden sneg in sončen dopoldan dovoljuje prijetno smuko, da se ponovno zapeljem prve dni v februarju v že zaraščene Bistrške rovte, kjer zahodno pod predelom Skoz Šnito, ostanki razpadlih svisel spominjajo na nekdaj vzdrževane rovte pod Črno goro. S smučmi se spuščam nižje in zahodno od bivše Planinske koče dr. Janeza Mencingerja (karavle) med drevjem. Najprej dosežem Čaučkov rovt, ob njemu zahodno drsim v Ložanov rovt in nižje po temnem gozdu, sončni žarki še ne dosežejo nekoč zgornjih travnikov Bistrških rovtov. Spuščam se nižje po delno poraščenemu pobočju do Polajnarjovega in Grogorinovega rovta. Tukaj je že dokaj toplo, sonce je pokukalo čez Medeči rob in Črno goro, še to le za nekaj minut okrog poldneva. Dovolj močni sončni žarki pa le ogrejejo razgledno okolico v Grogorinovem rovtu, zato odpnem smuči in posedim pod lovsko prežo na vzdolžnem zahodnem grebenu.

Odmor se prileže, moj pogled pa seže v smeri jugozahodno, kjer je daleč v preteklosti stala drevesnica, ki je med vojno domačinom služila za zatočišče. Večkrat sem obiskal predel Za Bistrco in iskal v poraščenem pobočju leseno kočo, ki mi jo je po pripovedovanju opisoval moj stric Franc.

Pogled na pobočje pod Črno goro in Grogorinov rovt je najbolj opazen s ceste v smeri predela Pod Luknjo, kamor smo se zapeljali, da mi je lažje opisal lego lesene koče, kjer sem kasneje sam v pobočju preiskoval poraščeni teren. Zob časa je postoril svoje, sledi o omenjeni koči ni bilo moč opaziti, ostalo je le ustno izročilo redkih domačinov, ki so se spominjali dogajanja med drugo svetovno vojno v pobočju pod Črno goro.

Razmišljanje o dogajanju iz preteklosti prekine kratek in rezek prask, ki me opozori nižje ob deblu bukve, ko opazim malo miško, kako hiti po zmrznjenem snegu, kamor so jo privabili topli sončni žarki in se hitro vrača v svoje zavetišče, kajti sonce se je zopet skrilo za Črno goro. Hladno in temno postaja v Grogorinovemu rovtu, zato zapnem smuči in počasi zapustim travnik ob lovski preži in se spustim severozahodno nad Kmetovo rovn, kjer dosežem Pereče laze nad zaselkom Pozabljeno. Vstopim na še obsijane Široče laze »Pr' treh hruškah,« kjer se zapeljem preko potokov Belca in Globočnik in vse do domačih vrat, kot že nekajkrat v letošnji zimi.

Vir: Franc Pikon (Dolinarjov Franc) iz vasi Ravne


Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ...Moj arhiv: Janez Pikon

Video: Drevesnica

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.