Slovenec (1932): ... Z namenom, da zve tudi širša javnost nekaj o tem, v koliko so že napredovala dela v tem oziru, sem prosil g. profesorja Brodarja, ki ta izkopavanja vodi, za nekoliko podatkov, kako daleč so napredovala izkopavanja v letošnjih počitnicah.
Z namenom, da zve tudi širša javnost nekaj o tem, v koliko so že napredovala dela v tem oziru, sem prosil g. profesorja Brodarja, ki ta izkopavanja vodi, za nekoliko podatkov, kako daleč so napredovala izkopavanja v letošnjih počitnicah. G. profesor me je povabil na svoje stanovanje, da si ob isti priliki ogledam tudi različne predmete, ki so bili izkopani.
Potočka zijalka meri okrog 5000 m2 in je bilo do sedaj, to je v petih letih, prekopanih okrog 800 m2 letos približno 50 m2. Če bi šla izkopavanja v tem tempu naprej, bi bila prekopana cela jama v približno 100 letih. Strokovno vodstvo je v rokah g. prof. Brodarja, dalje mu pomagata navadno 2 učitelja, potem ima vedno zaposlenih 4 do 5 težakov in 1 pastirja.
Pri letošnjih izkopavanjih je bil odkrit povprečen presek čez celo jamo, pri čemur je bilo ugotovljeno, da vse plasti proti obema stenama zelo strmo padajo, tako da so prišli ob stenah v globino 7 m pod površjem. Jama se je na različnih krajih in v različnih časih zelo neenakomerno zasipavala, deloma vsled padanja od stropa, deloma vsled grušča, ki ga je prinesel v jamo plaz od zunaj. Ko so napravili povprečni presek, so tudi ugotovili, da diluvijalna plast okroglega peska, ki vsebuje veliko množino koščic majhnih glodalcev — rovk, krtov, kuščaric itd. ter mestoma tercijarne okamenine — školjke in polže — ni nastala v jami naravnim potom, temveč je morala biti povzročena po človeku. Človek si je napravil življenje v jami udobnejše in si je posul tla, ki so bila ilovnata ali pa pečinasta ter ponesnažena z izbljuvki sov, z okroglim peskom. Prvotno ležišče tega peska še ni ugotovljeno. Opazilo se je tudi, da si je človek na nekaterih mestih, kjer je bilo blato posebno močno in kjer je mnogo hodil, posut tla tudi večkrat. Pesek je iz apnenca, mešan s kremenjakom in močno obrušen od tekoče voda.
Letos so zopet odkrili nekaj artefaktov iz kamna in nekaj koščenih odlomkov, iz katerih so ljudje izdelovali koščeno orodje, ki so ga rabili pri delu. Izkopanih je bilo zopet okrog 100 jamskih medvedov. Našlo se je nekaj primerov lepo izglajenih podočnjakov jamskega medveda, ki so služili človeku kot orodje. Zanimiva je nadalje najdba devetih molarjev (kočnjakov) muškatnega bika, ki živi danes le še severno od Aljaske in v severni Grenlandiji, je pa živel za časa diluvija tudi v srednji Evropi, vendar je bil doslej ugotovljen le onstran Alp. Vsi znaki kažejo, da so bili tudi ti zobje zaneseni v jamo po človeku.
Letošnja ekspedicija je trajala od 30. Junija do 18. avgusta. Boriti se je morala z velikimi finančnimi težkočami; akcijo sta podprli le mestna hranilnica in mestna občina celjska, katerima jima gre zahvala in prošnja, da bi ostali tej važni kulturni akciji še naprej naklonjeni. Vso ekspedicijo je organiziralo Muzejsko društvo v Celju, ki je tudi lastnik vseh izkopanin. Želeti bi bilo, da bi Muzejsko društvo pridobilo primerne prostore, kjer bi bili vsi do sedaj najdeni številni predmeti razstavljeni in dostopni občinstvu. Sedaj se namreč nahaja večina izkopanega materijah v velikih zabojih v Zdravstvenem domu, nekaj teh reči ima doma tudi g. prof. Brodar. Posamezniki lahko pridejo na stanovanje g. profesorja, nihče pa ne more zahtevati, da bi si hodile v privatna stanovanja ogledat te predmete razne ekskurzije.
Glede Olševe naj omenimo, da je zaradi odkritij postala tudi važna točka v tujsko-prometnem oziru. Včasih je mogoče obiskovalo ta kraj letno kakih 10 ljudi, letos jih je bilo gotovo 500, če ne več, med njimi tudi skupina Angležev, ki jo kaže naša slika.
Slovenec, 10. november 1932