Oktober 1999: "Vse okoli vlada le tišina, hrup motorjev tu se ne glasi, ne zaznava tukaj smrad se dima, lep razgled uživajo oči."
REKREACIJA
Galerija v naravi
Pozdravljen pohodnik, dobrodošel v lep in skrivnosten svet Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja. Sprehodil se boš skozi štiri letne čase, se spustil v podzemne jame in povzpel na razgledne vrhove, občudoval živalski in rastlinski svet, izdelke domače in umetne obrti, srečal prijazne, odprte ljudi in poskusil dobrote, ki sta jih pripravila Dedek Jaka in Babica Jera.
S tem povabilom in z geslom "S pohodniško palico po Škofjeloških hribih" nas prijazna, drobna knjižica vabi na izlete po okolici Selške in Poljanske doline. Publikacijo so v letu 1998 izdale sosednje občine Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dobimo jo v planinskem ali turističnem društvu Škofja Loka in na večini turističnih kmetij. Obiskovalcu predstavljenega območja pomeni knjižica neprecenljivo popotnico, zato jo na kratko predstavljamo.
Lično oblikovan vodniček priročnega (žepnega) formata nas vabi na 17 izbranih izletov. Od izhodišč do ciljev nas vodijo prijetne označene in neoznačene stezice s krajšimi in daljšimi variantami. Nobena pot ni zahtevna, večina je primerna za vse starostne skupine. Cilji in poti do njih niso samo planinsko zanimivi. Opisi nas tako opozorijo na mnoge naravne spomenike (gozdovi, drevesni samotarji, kraške jame, vrtače idr.), kulturno dediščino (cerkve, freske, kipi, kapelice idr.) in turistične zanimivosti (domačije, gostišča, turistične kmetije z domačimi dobrotami idr.). V tekstih bomo prebrali vrsto zanimivih ljudskih pripovedk, našli veliko opisanih domačih opravil in izvedeli za mnoge tradicionalna prireditve. Koristni so tudi opisi razgledov okolice, gora, dolin in naselij. Knjižico, ki je pestro barvno opremljena, pri čemer ima vsaka barva tudi svoj pomen, krasijo še pregledni zemljevidi z vrisanimi potmi ter lepe fotografije. Na koncu vsakega opisa je pomemben podatek o urah hoje.
Poti je preveč, da bi vse predstavili, zato smo izbrali le eno. Iz Selške doline nas bo vodila na sv. Mohor in nazaj. Izhodišče je Ševlje, prijazna vasica na robu Bukovškega polja blizu Sore. Čez prostrane travnike in skozi skrivnosten gozd se v severni smeri po kolovozu vzpnemo do vasice Hudi laz. Odpre se nam razgled na vrhove nad potokom Bukovščica. Stari ljudje vedo povedati, da je nekoč v jami v Laškem vrhu živel divji mož, ki je bil povsem prijazen, če ga ljudje niso motili. Zdaj ga že davno ni več. Tu stoji stara, pred kratkim obnovljena cerkev sv. Klemena iz 13. stoletja. Freske je v 16. st. naslikal Jernej iz Loke, baročni oltar pa je izdelal Štefan Šubic. Vidimo tudi zaselke Hrib, Kras, Laško in Dunaj. Včasih se kdo pošali, da je šel iz Selc na Laško čez Dunaj in Kras. Po jezikovnih raziskavah izvira ime Laško iz "vlah", "laški". Vlahe so imenovali staroselce, ki so se pred na novo priseljenimi Slovani umaknili v težje dostopne predele. Mimo vasice Pozirno nas stezica skozi bukov gozd, ki nas v vsakem letnem času preseneti z drugačno preobleko, pripelje do zaselka Zabrekve. Tu lahko kupimo oglje, suho sadje, skuto, svežo zelenjavo, sir idr. Do vrha sv. Mohorja (952 m) je iz vasi še 15 minut hoje. Zraven cerkve je mežnarija in mogočna lipa. Če bomo imeli jasno vreme, bomo videli daleč naokrog. Do bližnje vasi Bzovnica, kjer se lahko okrepčamo na kmetiji odprtih vrat pr"Dušovc, je le še sprehod.
Sestop začnemo v smeri zahoda proti Topoljam. Za prvim križiščem nad cesto občasno kuhajo oglje, ki ga lahko kupimo skoraj pri vsaki domačiji. Pod kopiščem se desno odcepi označena pot proti Dražgošam, mi pa zavijemo iz gozda levo na bližnjico proti Topoljam. Na tukajšnjih travnikih se včasih tudi sredi dneva pasejo srne. Če bomo tiho, bomo morda kakšno videli. Ko pridemo do žage, se v daljavi odkrije Triglav. V Topoljah poznajo vrsto domačih obrti: pr"Blaž prodajajo domačo volno, pr"Soršk se ukvarjajo s sušenjem sadja in žganjekuho, pr"Matij pa imajo žago. Po grapi potoka Jablenovca se spustimo nazaj na izhodišče. Potok naredi več manjših slapov, ki si jih na poti ogledamo. Tu so našli sledove starega železovega rudnika, opuščenega že pred 17. stoletjem. Rudarji so nato ustanovili vas Knape in tam naprej iskali rudo. Ob Jablenovci hodimo večinoma v senci ob vodi, zato je prijetno hladno tudi poleti. Višinske razlike na izletu je 600 metrov, hoje pa 4 ure.
Če naše povabilo ni dovolj mikavno, potem si preberite še tistega iz knjižice: "Vse okoli vlada le tišina, hrup motorjev tu se ne glasi, ne zaznava tukaj smrad se dima, lep razgled uživajo oči." V pomoč pri orientiranju nam bodo zemljevidi: Škofjeloško pogorje (PZS, 1:40.000), Polhograjsko hribovje (PZS, 1:50.000), izletniška karta Škofjeloško in Cerkljansko hribovje (GZS, 1:50.000), Atlas Slovenije ali še nekateri lokalni. Srečno pot!
Vladimir Habjan