Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gor in dol z besedami

Novi tednik Celje: France Malešič: Gora ni nora 

Avtor knjige je že od otroštva rad iz knjig prepisoval posamezne zanimivosti, izreke ... »Za taborništvom in njegovimi imenitno spodbudnimi domisleki so prišle na vrsto gore in alpinizem, s tem pa tudi vse, kar je vsaj malo dišalo po gorah,« se spominja Malešič. »Zapisanih kratkih misli, izrekov, rečenic in podobnega je bilo vedno več, sprva bolj po naključju, kasneje pa s čisto meglenim namenom,« je obrazložil. Iz vsega tega je nastala Malešičeva Zbirka planinskih izrekov in misli, kot je podnaslov.

Avtor je v knjigi spomnil na dolgo zgodovino pisanja o gorah v naši in tuji literaturi. Od našega Valvasorja in Vodnika do Nejca Zaplotnika in številnih drugih.

Prvi slovenski posvetni pesnik Vodnik je po obisku triglavskega območja že leta 1795 zapisal hvalnico gorskemu svetu, pesem Vršac. Bil je tudi prvi slovenski planinski poet. Najprej je obiskal Kredarico, leto pozneje je vodil tričlansko odpravo na Triglav, ki je bila organizirana na pobudo Žige Zoisa.

»Na Vršac mi stopi in sedi,
neznan svet se teb odpre,
glej, med sivo plešo v sredi,
zarod žlahtnih zelj cvete,«

je počastil Vodnik slovenski planinski svet pred več kot dvesto leti.

Iz Malešičeve zasebne zbirke vseh mogočih planinskih citatov, ki si jih je izpisoval dolga leta, je nastala zajetna knjiga. V njej so različne misli urejene po abecedi. Pod črko a predstavlja misli o alpinistih, alpinistiki in alpinizmu, pod črko b o bivaku, bližnjicah, boju z goro ...
»Alpinisti so ljudje, ki iščejo težave, pa so veseli, če jih [ne] najdejo,« je zapisal pokojni slovenski alpinist in novinar Ante Mahkota. Ko je bil med skalami, je bila zanj v skrbeh njegova soproga, slovenska pevska legenda Marjana Deržaj.

Brez dlake na jeziku so o alpinizmu nekoč razmišljali angleški psihiatri: »Pri alpinizmu gre za tveganje, slavohlepje ali za željo po strnitvi z naravo. Nekateri ljudje ne najdejo v življenju nobenega mika in spodbude več; lahko gre celo za podzavesten samomorilni impulz. Včasih gre lahko za tako imenovano božjo sodbo – če pridem živ iz stene, sem vreden življenja,« so bili neprizanesljivi psihiatri.

Boj z goro je lahko zelo trd. »Ali smo premagali sovražnika? Ne, le sami sebe,« je misel angleškega himalajca Georgea Herberta Leigha Malloryja, zapisana pred sto leti. Povzeta je v sklopu Malešičeve knjige Boj z goro.
Povzete so misli tako velikih kot malih ljudi. Tudi najmanjših, in sicer v poglavju Navdušenje. »Oči, a ne, da ne bo zmanjkalo kamnov?« je nekoč rekla takrat 3-letna Meta Potrato.

Tudi Simona Gregorčiča na primer je vleklo navzgor, kar mora vedeti vsak šolar:

»Pod trto bivam zdaj
v deželi rajsko mili,
srce pa gor mi sili,
nazaj v planinski raj.«

Zadnji sklop misli, pod črko ž, o ženskah v alpinizmu nas med drugim spomni na čase, ko niso bile dame enakopravne niti na tem področju: »Ali ženska res pomeni konec alpinizma?« se je vprašal znamenit avstroogrski alpinist Paul Preuss iz Salzkammerguta. Umrl je v tamkajšnjih gorah.

Danes v planinah spol in še marsikaj drugega ni več pomembno: »Nikoli prestar ali predebel za plezanje,« je slovensko planinsko pravilo. Pa pot pod noge! Že zato, ker je France Zupan zapisal, da je planinstvo knjiga, ki jo beremo z nogami. 
BJ 

Leta 1944 rojen avtor knjige France Malešič je bil zdravnik pediater na ljubljanski pediatrični kliniki na oddelku za pulmologijo. Kot 12-letni fant se je vključil v Planinsko društvo Kamnik. Pozneje je med drugim vodil alpinistično šolo, pripravil Alpinistični priročnik ter postal urednik Alpinističnih razgledov. Dolga leta je deloval kot zdravnik reševalec letalec na področju helikopterskega reševanja. Že pred osmimi leti mu je Planinska zveza Slovenije podelila častno listino za dolgoletno delo na različnih področjih planinstva.

Novi tednik, 27.02.2020
Gor in dol z besedami

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.