Novi tednik Celje - Tina Strmčnik: S potezami čopiča o priljubljeni krajevni znamenitosti
Diplomirani slikar Ernest Artič iz Rogatca v tamkajšnji poročni dvorani razstavlja serijo slik o Donački gori. Slike prikazujejo pogled na goro iz različnih smeri, življenje na njej in okrog nje ter povezavo te vzpetine z bližnjimi kraji. Razstava z naslovom Gora z več imeni bo na ogled do 30. junija.
Ernest Artič je pred leti začel na slikarskem platnu upodabljati 884 metrov visok vrh nad Rogatcem, Donačko goro. Ustvarjanje na to temo se je še bolj razplamtelo, ko je ustvarjalec zasledil, da so pred leti raziskovalci na Donački gori iskali ostanke nekdanjih bivališč. Povod za to je bilo odkritje najdb iz pozne bakrene dobe, na katere je naletel eden od pohodnikov. »O nečem podobnem sem razmišljal že prej. Japonski slikar Hokusai je na primer naslikal 36 podob gore Fuji. Sam sem se odločil, da Donački gori posvetim 40 del v različnih tehnikah in slogih.«
Za vsako sliko se skriva zgodba
Domačini tej vzpetini, ki predstavlja zadnje odrastke Karavank, včasih rečejo kar Gora, zato je tudi ustvarjalec nekatere slike naslovil s to besedo, zapisano z veliko začetnico. Poleg tega je ta vrh poznan še pod imenom štajerski Triglav. Artič je zasledil, da so ljudje Donačko goro v obdobju pred prvo svetovno vojno poznali pod imenom Dolenještajerski Rigi, med drugo svetovno vojno je imela vzpetina nemško ime. V času rimskega imperija je nosila ime Mons Claudii po znanem rimskem vojskovodji.
Artiču nikakor ni zmanjkalo snovi za 40 del, saj je za vsako delo našel svojo zgodbo. Na enem od platen je opozoril, da je v bližini Donačke gore nekoč vodila tlakovana cesta, ki je povezovala mesti Celje in Ptuj. S potezami čopiča je prikazal še domneve, da naj bi bil na vrhu Donačke gore nekoč tempelj boga Mitre.
Spomnil je še na legendo, da naj bi na tem hribu pogorela lesena cerkvica, v kateri je med požarom umrlo 50 vernikov. Zvon se je med požarom odkotalil do doline, kjer danes stoji cerkev sv. Donata. Z upodobitvijo čarovnice na metli je spomnil na nekdanje prepričanje ljudi, da so se na Donački gori zbirale čarovnice, ki naj bi prihajale iz ormoškega konca. Na platno je prenesel tudi svoje videnje stare naselbine ljudi, ki naj bi v pozni bakreni dobi živeli na zelo strmem pobočju, ki ga danes prerašča gozd in ga domačini poznajo pod imenom Dvor. Z raziskovanjem in izkopavanji nekdanje naselbine se je ukvarjal arheolog dr. Boštjan Odar, ki je Artiču poslal zbrane podatke, da se je ustvarjalec lahko seznanil z zanimivimi odkritji.
Očaran nad naravnimi danostmi
Donačka gora, ki je po prepričanju sogovornika eden od zaščitnih znakov Občine Rogatec, je zelo obiskana. Medtem ko jo v zadnjem času obiskujejo predvsem domačini, so tja v 80. letih spomladi in jeseni množično hodili Zagrebčani. V Rogatec so se po pripovedovanju Artiča pripeljali z avtobusom, medtem ko so se poleti raje odpravili v naše visokogorje. V 80. letih so člani domačega planinskega društva na vrhu vzpetine večinoma s prostovoljnim delom zgradili Rudijev dom, kjer so planinci vrsto let dežurali, v zadnjem času pa z domom upravlja najemnik. »Gora ves čas živi. Zanimiva se mi zdi tudi zato, ker na njenem pobočju rasejo redke rastline, na primer Juvanov netresk. Na severni strani je ohranjen še bukov gozd s pragozdnim značajem.«
Ernest Artič se je za študij slikarstva odločil nekoliko pozno in je leta 2012 dokončal izobraževanje na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Udeleževal se je različnih slikarskih tečajev in bil član več likovnih društev. V zadnjem času ustvarja predvsem v tehniki olja na platnu. Zaposlen je v eni od šol v Rogaški Slatini kot spremljevalec učenca s posebnimi potrebami. Nekaj časa je na eni od podružničnih osnovnih šol poučeval likovno vzgojo. Njegova razstava je odprta v skladu s priporočili NUZ ob četrtkih, petkih in sobotah med 16.30 in 18.30 ali po dogovoru.
TINA STRMČNIK