Večer, Gore in ljudje - Inko Bajde: V petih dneh 42 vzponov - Milan Cilenšek: Slavje pri Arehu; Dragocene pridobitve - L. Trstenjak: Široka akcija za obnovo koče na Loki - F.M.: Republiško tekmovanje v orientaciji - Izleti: PD Železničar Maribor
V petih dneh 42 vzponov
V PETIH DNEH 42 VZPONOV - NISMO SE ZMOTILI. NASLOV (FANTJE IN POL), KI SMO GA MINULI TEDEN IZBRALI ZA SESTAVEK O DEJAVNOSTI CELJSKIH ALPINISTOV, POVSEM USTREZA RESNIČNOSTI
To je dokazala tudi 13-članska odprava v Dolomite, ki jo je vodil načelnik odseka Ciril Debeljak. Odprava se je vrnila z uspešnega petdnevnega tabora s polno mero težkih vzponov, čeprav jim vremenske razmere za to niso bile najbolj naklonjene. Pri tem mislimo predvsem na nizke temperature, ki so se ponoči gibale med -3 in -6 stopinjami Celzija, popoldnevi pa skoraj nikoli niso presegale 0 ali +2 stopinji — čeprav je bilo sicer sončno. Vsekakor trdo delo za premrle prste v tehnično zahtevnih smereh.
V strmih in previsnih stenah Treh Cin in Paterkofla so preplezali nekaj izredno težkih, za nameček pa dodali še prvenstven vzpon "celjska smer" v Punta Fridi (V, Al), ki sta ga opravila Franček Knez in Vinko Deželak. Dessmasonovo, imenovano tudi francoska diretissima, v Zahodni Cini (najtežjo v Dolomitih, ocenjeno s +VI A3, A4), sta preplezala Janez Črepinšek in Franc Čanžek, medtem ko sta se vzpona čez Saško diretissimo v severni steni Velike Cine (VI A3, E) lotila Franček Knez in Ivan Lesjak.
Nič manj uspešna ni bila samostojna ženska naveza Marjana Šah in Cvetka Zevnik. Plezalki sta ponovili nekaj lepih in zahtevnih smeri.
Seštevek je pokazal, da so Celjani v petih dneh tabora skupno opravili 42 vzponov. Poleg že omenjenih so opravili še naslednje: severozahodni raz Paterkofla, Dibonov raz v Veliki Cini, Preussovo poč v Piccolissimi, Comiccijevo diretissimo v Punta Fridi (V, VI,) Molin-Lanulottijevo prav tako v Punta Fridi, severno steno Male Cine, rumeni raz Male Cine (VI, Al), Egerjevo v Mali Cina (VI, A2), MAURO-Minuzzovo diretissimo v sevemi steni Velike Cini (VI, A3, E) in Cassinovo v Piccolissimi (VI).
Ne bomo se zlagali, če zapišemo, da je AO Celje sedaj eden najboljših slovenskih odsekov z močno, nadarjeno in perspektivno ekipo mladih alpinistov. Sedaj jim je treba omogočiti udeležbo tudi na pomembnejših slovenskih odpravah v tuja visoka gorstva, saj bodo lahko le na ta način najbolje upravičili svoja prizadevanja in hkrati deležni priznanja, ki jim nedvomno gre za tolikšen trud.
INKO BAJDE
Slavje pri Arehu
V SOBOTO BO PRI AREHU OSREDNJA SLOVESNOST OB 75-LETNICI PLANINSKEGA DRUŠTVA RUŠE, NAJSTAREJŠEGA SEVERNOSLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA
Petinsedemdesetletnico ustanovitve bo proslavilo planinsko društvo Ruše v soboto pri Arehu na Pohorju. Društvo pripravlja za to priložnost veliko planinsko slavje, s katerim bo v tem delu Slovenije proslavilo letošnji dan planincev. Slavje pri Arehu bodo izvedli tako, kot so bili nekoč slovenski narodni tabori in kakršna so bila planinska slavja med obema vojnama. 
Slovesen pričetek bo ob 9. uri. Delegacija ruških planincev bo ponesla venec na spomenik pohorskega bataljona k Trem žebljem, venec pa bodo položili tudi pred spominski kamen "Planinci planincem" pri Arehu. Zatem bodo na sporedu pohorske igre. Zelo zanimivo bo tekmovanje ruških gozdarjev, lovcev, kovačev in strelcev pri raznoterih delih in spretnostih.
Ob 11. uri bo kulturni spored, v katerem bodo sodelovali pevski zbor, godba na pihala in folklorna skupina DPD Svoboda Ruše in Bistrica, medtem ko bosta dramska umetnika Angelca Jenčič-Jankova in Marjan Bačko recitirala ciklus pohorskih pesmi Janka Glazerja. Po kulturnem sporedu bodo razvili društveni prapor.
Slavje, na katerega Rušani vabijo vse planince, bodo sklenili z velikim planinskim rajanjem. Naj še zapišemo, da so ruški planinci poskrbeli tudi za prevoz udeležencev. Od zgornje postaje pohorske vzpenjače bo od 8.30 dalje vozil vsake pol ure avtobus do Areha, vračati pa se bo začel ob 15. uri.
M. C.
Dragocene pridobitve
ZAKLADNICA NAŠE PLANINSKE LITERATURE JE LETOS BOGATEJŠA ZA CELO VRSTO NOVIH IZDAJ, KI BODO PLANINCEM DRAGOCEN PRIPOMOČEK BODISI PRI NAČRTOVANJU IZLETOV ALI NEPOSREDNO NA NJIH, PRI PREUČEVANJU BIOGRAFIJE POMEMBNEJŠIH GORNIKOV ALI PRI PREUČEVANJU ZGODOVINE
PLANINSTVA.
VODNIK PO ŠMARNI GORI
Planinsko društvo Šmarna gora v Vikrčah je izdalo vodnik po Šmarni gori. Brošura žepnega formata obsega 52 strani + shematsko grebensko karto Šmarne gore, uredi! pa jo je Milan Ciglar, ki ga poznamo tudi kot "očeta" jugoslovanskega dela evropske peš poti E 6 YU. Brošuro je moč naročiti pri planinskem društvu Šmarna gora, Vikrče 30, 61211 Šmartno pri Vižmarjih.
HRVATSKO PLANINARSTVO
Planinska zveza Hrvatske je izdala v zajetni knjigi obsega 384 strani in formata 17,5 x 25 cm celovit pregled planinstva na Hrvatskem. Naslov knjige je Hrvatsko planinarstvo, njeni avtorji pa so Željko Poljak in Vladimir Blaškovič ter njuni sodelavci. Bogato ilustrirana knjiga je razdeljena na 14 poglavij, v katerih je opisano vse, kar je v zvezi s planinstvom v tej socialistični republiki, in to od njegovega nastanka pa vse do današnjih dni. Knjigo je izdala planinska zveza Hrvatske ob stoletnici organiziranega hrvatskega planinstva, ki so jo praznovali lani. Pravzaprav je vse gradivo te knjige izhajalo kot priloga s svojo paginacijo že v predlanskem in lanskem letniku revije Naše planine, glasila planinskih zvez Hrvatske ter Bosne in Hercegovine; sedaj pa so vse to dragoceno gradivo izdali v samostojni knjigi. Knjigo lahko naročite na planinski zvezi Hrvatske, 41000 Zagreb, Kozarčeva 22.
KOZJAK
Geodetska uprava skupščine občine Maribor je izdala zemljevid Kozjaka. Zelo pregledno planinsko-turistično karto so v razmerju 1:50.000 kartografsko in tehnično izdelali ter uredili Emil Keržan, Zlatko Lavrenčič, Branko Rojc, Jože Rotar in Jožica Švarc, pomagalo pa jim je še pet sodelavcev. Karta zajema področje od Maribora do Brezna pri Podvelki ter na tej geografski dolžini vse področje vzdolž jugoslovansko-avstrijske meje. Karta je tako podrobna, da so na njej vrisane domala vse peš poti in vse gorske kmetije. Zemljevid je na voljo v kmnjigarnah.
Dr. HENRIK TUMA
Mag. Tone Strojin, znani slovenski planinski publicist, je napisal biografijo dr. Henrika Turne, velikega slovenskega alpinista, publicista in politika, ki je živel med leti 1858 in 1935. Brošuro je v formatu 14 x 20 cm izdala planinska zveza Slovenije, in sicer v počastitev. 40-letnice Tumove smrti. Na 68 straneh je Strojin v 13 poglavjih resda na kratko, toda kljub temu celovito, orisal življenjsko pot in delo tega pomembnega moža. Brošuro, ki jo ilustrirajo dva Tumova portreta ter posnetek njegovega spomenika v Novi Gorici, je moč naročiti na planinski zvezi Slovenije, 61000 Ljubljana, Dvoržakova 9.
BOŽANSKI NASMEH MONTE ROSE
V zbirki Domače in tuje gore je pri za¬ložbi Obzorja v Mariboru izšel že 12.
zvezek — Kugvjeva knjiga Božanski nasmeh Monte Rose. Knjigo je z izrednim
občutkom za opisovanje gorskega sveta prevedel Marijan Lipovšek, kije h knjigi
napisal tudi spremno besedo in opombe. Na 420 straneh formata 16 x 24 cm so v 19 poglavjih zbrani domala vsi podatki o osvajanjih Monte Rose, druge najvišje
gore v Evropi. Tako je ta bogato ilustrirana knjiga pravzaprav zbornik o Monte
Rosi. Knjiga je na voljo v vseh knjigarnah.
DNEVNIK S POTI OSVOBODITVE
Naj omenimo še dnevnik s planinske poti osvoboditve Planine Jugoslavije, ki so jo skupno izdale planinska zveza Jugoslavije ter vse republiške in obe pokrajinski planinski zvezi. Dnevnik je bil dotiskan tik pred otvoritvijo te poti — pred letošnjim dnevom borca. Je žepnega formata ter vsebuje opise vseh 14 vrhov, ki jih mora doseči planinec, če želi osvojiti častni zank. Navedbe za vpis planinčevih osebnih podatkov ter pravila poti so natisnjena v hrvatskosrbskem, srbskohrvatskem, slovenskem in makedonskem jeziku (drugo in četrtonavedeni jezik v cirilici), medtem ko so opisi poti na posamezne vrhove natisnjeni v jeziku republike, kjer ti vrhovi so. Dnevnik je na voljo na vseh republiških in obeh pokrajinskih planinskih zvezah.
Sklad za založništvo pri PZS pa pripravlja še vodnik po Zasavju, vodnik po severovzhodni Sloveniji in ponatis vodnika po Kamniških in Savinjskih Alpah, medtem ko so že v tisku ponatisi izdaj vzgojne literature — zgodovina planinstva, Nevarnosti v gorah, Prehrana v gorah idr.
M. CILENŠEK