Večer, Gore in ljudje - Inko Bajde: Alpinistična šola; Sodelovanje koroških in štajerskih odsekov - F. Kramer : Vse več mladih v hribih - Občna zbora; Planinsko predavanje.
Sodelovanje koroških in štajerskih odsekov
V Mariboru so se sestali načelniki koroških in štajerskih alpinističnih odsekov. Potrebo po zbližanju alpinistov koroško-štajerske regije je potrdil in izrazil že zbor kroških in štajerskih alpinistov na Tojzlovem vrhu ob koncu preteklega leta. Sodelovanje je bilo svoj čas že dobro, v zadnjih letih pa je močno nazadovalo.
Na sestanku so načelniki obravnavali veliko zanimivih tem, hkrati pa sestavili program sodelovanja za letošnje leto. Potožili so nad težavami pri vzgojnem delu. Članstvo v odsekih iz leta v leto narašča, primanjkuje pa starejših in izkušenih alpinistov, ki bi lahko vodili začetniške naveze, alpinističnih inštruktorjev, gorskih vodnikov in drugih strokovnih delavcev, ki bi uspešno izpolnjevali obsežen program planinske vzgoje. Zato so se odločili, da bodo s pomočjo komisije za alpinizem še letos (februarja ali v začetku marca), organizirali na Grohotu pod Raduho skupen tečaj za alpinistične inštruktorje. Prvega maja bo sledil prvi skupen začetniški plezalni tabor v dolini Velike ali Male Paklenice, sredi leta pa ledeniški tečaj na ledeniku Pasterca pod Velikim Klekom.
Zavzeli so se še za večje sodelovanje članov iz posameznih AO na odpravah drugih odsekov, saj bo z izbiro najboljših navez zagotovljen tudi uspeh.
INKO BAJDE
Vse več mladih v hribih
LETOS OBISKUJE PLANINSKO ŠOLO, KI JO PRIPRAVLJA MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA CELJE, 200 UČENCEV
INTERVJU
Iz leta v leto več mladih hodi v hribe. Toda kdor obiskuje naše planine, se mora zavedati predvsem dvojega: da je lahko v planinah tudi nevarno in da je treba tu še posebno skrbeti za naravo. Pravi planinci se tega dobro zavedajo, prav pa je seveda, da to vedo tudi tisti, ki opravljajo šele prve planinske korake. In prav za te prireja celjsko planinsko društvo, njegov mladinski odsek, že nekaj časa planinsko šolo. O tej šoli in dejavnosti mladinskega odseka je tekla beseda z vodjo planinske šole Avgustom Krašovcem.
- Osnovni namen šole je, da privzgoji mladim odnos do planin, do narave. Da se zavedajo, da je treba naravo čuvati, da ne smejo metati smeti, kjer bi hoteli. Starejši imajo večkrat pripombe taka je mladina. Zato se je vredno potruditi, da bo mladina tista, ki bo dajala zgled starejšim.
- Kakšno je zanimanje učencev za planinsko šolo?
- Lani je bilo v njej 80 učencev, letos pa jih je že 200. To je tudi rezultat resnejšega dela mentorjev za planinstvo na šolah. Žal smo letos lahko zajeli le pet celjskih osnovnih šol, ker zaradi premajhnega števila kadrov šole za več učencev ne moremo pripraviti. Je pa veliko zanimanje tudi iz drugih šol, tako da bomo morali razmisliti o organiziranju planinske šole še zanje. Jasno, zanimanje raste kratko malo zato, ker vse več mladih hodi v hribe. In tako se je planinstvo tudi uveljavilo kot pomembna oblika izvenšolske dejavnosti.
- Planinska šola ima teroretični in praktični del?
- Da. Na predavanjih je 14 predmetov — od zgodovine, varstva okolja do nevarnosti v gorah. Pripravljamo pa tudi izlete. Jeseni smo bili na Boču, spomladi pa bomo pripravili še več takih izletov. Šola poteka vse šolsko leto, ob koncu pa bodo vsi opravljali izpit in z njim poštali člani planinskega društva. Mladi, ki zapuščajo osnovno šolo, imajo nalogo, da se povežejo v srednjih šolah, kjer planinstvo doslej ni tako razvito, kot bi lahko bilo. Prav zaradi tega nameravamo v bodoče tudi na srednjih šolah začeti bolj načrtno delati.
- Kako pa na planinsko šolo gledajo starši otrok?
- Doslej nismo imeli težav, temveč smo naleteli na pravo razumevanje. Sicer pa je eno izmed naših načel: najprej dobre ocene, potem planinska šola.
V Celju torej dobro skrbijo za planinski podmladek. S tem bodo gotovo tudi pripomogli, da bo v planinah manj nesreč. In pa da bodo imeli planinci drugačen odnos do narave. Kdor pozna naravo in jo ljubi, ta je ne uničuje.
F. KRAMER