Večer, Gore in ljudje - Milan Cilenšek: Ribniška ostane planinska; Teržanovih 75 let; Številke ,številke... - Inko Bajde: Naveze v Koglu; Ciril Debeljak odlikovan - Drugo: Novi planinski objekti; Okrešelj zaseden; Rogla odprta, Vrsno zaprto; Predavanje o vzponu na Makalu; Zlati Šumik - Izleti: PDTam na Boč.
Ribniška ostane planinska
V PRVIH DNEH MAJA BODO NA SLADKEM VRHU USTANOVILI PLANINSKO
DRUŠTVO
Najbolj zagrete planince - predvsem tiste, ki so kmalu po vojni z udarniškim delom zgradili "kraljico pohorskih planinskih postojank" - Ribniško kočo, bo razveselila novica, da ta priljubljena planinska postojanka le ne bo šla iz planinskih rok.
Na Sladkem vrhu tečejo namreč intenzivne priprave na ustanovni občni zbor planinskega društva, ki ga bodo sklicali v prvih majskih dneh. In ker so se Sladkogorčani zelo zavzeli, da bi prevzeli v upravljanje Ribniško kočo, glavnemu odboru PZS verjetno ne bo treba preveč oklevati glede odločitve. Kolikor bodo našli skupni jezik, se obeta - po zapori koče skoraj od lanskega poletja sem - planincem, da jim bo ta priljubljena planinska postojanka, mejnica med vzhodnim in zahodnim Pohorjem, zopet gostoljubno odprla vrata.
M. C.
Novi planinski objekti
Planinski društvi Škofja Loka in Sovodnje načrtujeta v bližnji prihodnosti zgraditi novi planinski yostojanki v predgorju Julijskih Alp. Ločani bodo zgradili planinski dom na 1563 m visokem Blegošu, Sovodenjčani pa pod 1026 m visokim Ermanovcem. Če bo društvoma uspelo uresničiti finančni načrt graditve, se planincem kmalu obetata novi postojanki, in to na zelo privlačnih vrhovih, ki slovita po izredno lepem razgledu.
Blejski planinci so se na minulem občnem zboru odločili, da bodo zgradili novo postojanko na planini Lipanci nad Pokljuko (1663 m). Sedanja Blejska koča namreč že dolgo ne ustreza več.
Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS pa bo v juniju organizirala planinsko delovno brigado, ki bo teden dni pripravljala v dolini Bavšice tabor za izobraževalni center. Kot smo poročali že 10. julija lani, je dobila planinska zveza Slovenije v Bavšici v najem parcelo, veliko 4000 kvadratnih metrov.
Naveze v Koglu
V stenah so pravzaprav še vedno dokaj neugodne razmere, toda to ne velja za južno steno Kogla, kije v spomladanskem času najpri¬mernejša za plezanje v suhi skali.
Že pretekli petek sta pod steno bivakirala Ivan Cverlin in Stojan Verdnik, oba člana AO TAM, ki sta naslednji dan preplezala rumeno zajedo - ocena VI. Kot sta povedala, je bilo v steni še veliko drugih plezalcev iz Tržiča, Celja, Kamnika in od drugod. Tudi dve celjski navezi sta bili zelo uspešni. Janez Črepinšek in Franc Čanžek - oba se namreč pripravljata za odpravo v Kavkaz - sta v. nedeljo ponovila kamniško smer, medtem ko sta Andrej Palir in Jože Zupan preplezala rumeno zajedo. Drugi člani AO Celje so zopet imeli delovno akcijo na Korošici.
I.B.
Ciril Debeljak odlikovan
Njegovo ime dobro poznamo, saj je povezano s številnimi prvenstvenimi smermi v Savinjskih in Kamniških Alpah. Je tudi eden izmed redkih začetnikov naše ekstremne alpinistike, o tem nedvomno pričajo težki prvenstveni vzponi, kot na primer centralni steber v steni Dedca, ki ga je z Radom Kočevarjem preplezal že leta 1949 in ki še danes marsikateremu alpinistu pomeni veliko in trdo preizkušnjo - kljub znanju in tehniki, ki jo imamo na razpolago. Za Cicem je plodna alpinistična kariera, ki pa se še ni končala. Vrsto let uspešno vodi alpinistični odsek planinskega društva Celje, kot prekaljen gorski reševalec in planinski delavec pa ima veliko zaslug tudi pri vzgojnem delu.
Pred dnevi je predsednik občinske skupščine Celje alpinistu in gorskemu reševalcu Cirilu Debeljaku - Cicu izročil odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Vsi, ki ga dobro poznamo, mu čestitamo, z željo, da bi se še dolgo srečevali v gorah.
I. B.
Teržanovih 75 let
Še nekaj dni več šteje kot društvo, v katerem deluje že dobra štiri desetletja. Josip Teržan namreč, večkratni predsednik in sedanji podpredsednik in sploh gonilna sila planinskega društva Ruše. V Petrovčah v Savinjski dolini je 24. januarja 1901 zagledal luč sveta, po končani gimnaziji in fakulteti pa je pet let deloval na takratnem ministrstvu za kmetij stvo v Beogradu. Leta 1930 se je preselil v Ruše, in z izjemo vojnih let, ko so ga z družino izgnali v Srbijo, je ostal tovarni dušika zvest vse do upokojitve. Kot diplomirani inženir kemije in agronomije je bil propagandist za umetna gnojila, vodja laboratorija za analizo prsti, vodja planske službe in nazadnje direktor komerciale.
Teržan je živi leksikon — spomine stresa kar iz rokava, vse njegovo pripovedovanje pa je zavito v iskriv humoi.
"Želim, da bi društvo še naprej delovalo tako uspešno," je dejal sivolasi mož sloke in drobne postave, ki kljub 75 letom še vedno izžareva neizčrpno energijo. "Bil sem zaljubljen v Areh, toda sedaj smo ga kot planinsko postojanko izgubili. Kar zgrozim se ob misli, koliko dreves so tam zgoraj posekali! Zato povezujem svojo željo po nadaljnjih uspehih društva z velikim hrepenenjem, da bi Pohorje kljub vsem sodobnim posegom tehnike vanj ostalo ohranjeno za planinsko kulturo. S turizmom bi morali najti skupno pot, kajti le če bomo Pohorje ohranili neokrnjeno — z njegovim rastlinstvom in živalstvom vred, bo ostalo lepo in zeleno ter bo še vedno zatočišče planincev z globoko srčno kulturo!"
Teržan se je vpisal med planince leta 1919 — v takratni savinjski podružnici Slovenskega planinskega društva. Ko se je leta 1930 preselil v Ruše, je takoj nadaljeval delo v planinski organizaciji: že prvemu predsedniku društva Davorinu Lesjaku je pomagal pri predsedniških delih.
Ko so združili zimskošportna odseka planinskega društva in sokolskega društva Ruše, je postal Teržan prvi načelnik odseka.
Teržanova prva večja pot v gore je bila leta 1921 tura na Triglav — toda s kolesom! Kot študent jo je iz Ljubljane s kolesom mahnil do Bleda, nato do Mojstrane z vlakom, opravil "klasično" triglavsko turo: Vrata — Triglav — Triglavska jezera — Bohinj, se z vlakom vrnil na Bled in nato s kolesom v Ljubljano. Teržan je veliko prehodil po Savinjskih in Kamniških Alpah, sem in tja "skočil" tudi v Julijce, križemkražem pa je prehodil svoje priljubljeno Pohorje. Želimo mu, da bi doživel v gorah še veliko lepega ter da bi v krogu svojih najdražjih dočakal tudi stoletnico — svojo in društveno!
MILAN CILENŠEK
Zlati - Šumik
Predsednik štajerskega meddruštvenega odbora planinskih društev Tone Bende je na jubilejnem občnem zboru ob 75-letnici planinskega društva Ruše vprašal podpredsednika ruškega planinskega društva Josipa Teržana: "Kdaj je najprimernejši čas za obisk Pohorskega pragozda in slapa Šumika?" (Bende je namreč mislil na letni čas oziroma na mesec).
Teržan, znan po šegavosti in vedrini, mu je takole odgovoril:
"Takrat, ko je sonce v zenitu. Tedaj je namreč ves slap v soncu - tedaj je Sumik zlat!"