Večer, Gore in ljudje - 3100 planincev na Stolu - V. Horvat: Zanj je Boč že premagan - Inko Bajde: Alpinistična šola; Zimski alpinistični tečaj; Analiza smučarskih nesreč - Milan Cilenšek: Andi 1975; Cigarete proč - Izleti: Velika Kopa; - Drugo:Tečaj za mladinske vodnike.
3100 planincev m Stolu
DOSLEJ NAJVEČJA UDELEŽBA NA TRADICIONALNEM SPOMINSKEM POHODU - ZARADI NEVARNOSTI PLAZOV SPREMENJENA SMER
V čudovitem vremenu je potekal v soboto in nedeljo XI. spominski pohod na Stol, ki ga vsako leto prireja občinski odbor ZZB NOV Jesenice v spomin na hud boj Cankarjeve čete z Nemci 20. februarja 1942. Letošnjega pohoda se je udeležilo doslej največ planincev - kar 3100, in med njimi je bilo zelo veliko mladih.
V dneh pred pohodom je v gorah zapadlo veliko snega, in tako so bili prireditelji primorani spremeniti smer pohoda, sicer bi bili udeleženci izpostavljeni nevarnosti plazov. Tako je pot tekla od Valvasorjevega doma čez Žirovniško, Zabreško in Doslovško planino do lovske koče lovskega društva Stol ter nazaj čez Zabreško planino do Valvasorjevega doma. Tudi na tej poti so udeleženci hodili tri ure in pol, kolikor bi sicer na vrh Stola.
V soboto je bila pri karavli nad Valvasorjevim domom krajša komemoracija, medtem ko je bila osrednja spominska slovesnost v nedeljo na Zabreški planini. Zbranim planincem je spregovoril predsednik občinske konference SZDL Jesenice Zdravko Črv, žirovniški oktet pa je zapel nekaj partizanskih pesmi.
Zanj je Boč že premagan
Tradicija planinstva ima v Poljčanah že zelo bogato zaledje, še posebno,ker sta Pojčane in Boč tesno povezana z razvojem in načinom življenja. Boč pa je že od nekdaj privabljal rdanince iz vse Slovenje in tudi iz sosednjih republik, predvsem s svojo malo znano a bogato favno in floro.
Tako tudi ni čudno, da so Poljčančani planinci že od mladih nog; na Boču doživeli planinski krst, da bi pozneje osvajali mnoge druge vrhove.
Tako imajo mnogi Poljčančani članske izkaznice še iz časov, ko so bili še v pionirskih vrstah. Med njimi pa je prav gotovo najmlajši član Tomaž Onič, ki je postal planinec samo nekaj dni po rojstvu. A to ni nič nenavadnega, če povemo, da je mali Tomaž sin Dragice in Frančka Oniča, ki sta že več kot 20 let zvesta planinstvu in tudi med najaktivnejšimi slovenskimi planinci. Za to obliko rekreacije in ljubezni do gora pa sta navdušila in pozneje tudi izšolala blizu 300 mladih iz Poljčan in okolice.
Tomaž Onič se je rodil 24. junija 1975 in ima za seboj že prvi podvig v planinstvu. S pomočjo staršev, seveda, je v prvih mesecih življenja "osvojil" vrh Boča in tako prestal svoj planinski krst. V planinsko knjižico s člansko številko 148828 pa je vtisnil tudi svoj prvi žig - kot spomin na vzpon. Skupno s starši pa Tomaž že danes načrtuje "osvajanje" nekaterih lažjih slovenskih vrhov.
V. Horvat
Alpinistična šola
Alpinisti ravenskega alpinističnega odseka ne morejo skriti zadovoljstva nad uspešnim začetkom celotne alpinistične šole, ki so jo začeli šele letos. Šolo so poimenovali po pokojnem tovarišu Branku Logarju, ki se je smrtno ponesrečil na zimski alpinistični odpravi v Prokletije leta 1973.
Iz lepo pripravljenega in razdelanega programa je razvidna naslednja dejavnost šote: treningi, ki so redni — vsak petek ob 15. uri pri Votli peči, predavanja (vsakih 14 dni), plezanje v plezalnem vrtcu Uršlje gore in Raduhe, nadalje tečaji internega, republiškega in zveznega značaja, vzponi za registracijo ter sklepno grebensko prečenje Kamniških in Savinjskih Alp, ki ga bodo izvedli jeseni.
I. B.
Zimski alpinistični tečaj v Črni
Skoraj štirje tedni so že minili, odkar so člani AO Črna na Koroškem uspešno končali zimski alpinistični tečaj. Čeprav vremenske razmere tečajnikom niso bile naklonjene - neprestano je snežilo in bril je hud veter, so se kljub temu uspešno povzpeli na Grintovec. Tečaja so se udeležili trije člani in štirje pripravniki, ki so obdelali tudi tematiko alpinistične šole. Predvidene vaje so izvedli v soteski reke Bistrice.
I.B.
Podatki za Pohorje
Analiza smučarskih nesreč
24 ČLANOV IN INŠTRUKTORJEV MARIBORSKE GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE ODLIČNO OPRAVILO PREIZKUS ZNANJA NA TEČAJU - MARIBORSKI GORSKI REŠEVALCI POSREDOVALI V 118 PRIMERIH
Gorska reševalna služba Maribor je v dneh od 15.do 18. februarja uspešno izvedla tečaj v zimskih razmerah, ki je bil na Krvavcu. Tako je 24 udeležencev - članov in inštruktorjev GRS - z odličnim uspehom opravilo preizkus znanja. Člani so se izpopolnjevali z improviziranimi sredstvi, veliko pozornost pa so posvetili tudi reševanju ponesrečencev iz plazov.
Mariborska gorska reševalna služba sodeluje tudi s pohorsko vzpenjačo, s katero ima sklenjen dogovor o dežuranju na pohorskih smučiščih. Da bi ugotovili, kakšne in katere so najpogostejše nesreče na naših smučiščih in v kakšnih okoliščinah nastajajo, so člani GRS analizirali smučarske nesreče v zadnjih dveh letih.
V sezoni 1974 se je pripetilo na smučarskih terenih ob pohorski vzpenjači in pri Ribniški koči precej hujših nesreč, kakršnih prej ni bilo, ali pa so bile zelo redke. Tako na primer poškodba hrbtenice, izliv očesa, prerez mišice, zlom obeh nog in podobne. V vseh primerih so gorski reševalci ukrepali pravilno in pravočasno in na ta način ublažili hude posledice. Leta 1974 je dežuralo na Pohorju 32 reševalcev in sodelavcev, ki so opravili 296 dežurstev, od tega 200 pri pohorski vzpenjači, 75 pri Ribniški koči, 12 pri Treh kraljih in sedem na raznih tekmovanjih.
Leta 1975 je dežuralo 33 reševalcev, ki so zaradi milejše zime opravili le 193 dežurstev -120 pri vzpenjači, 55 pri Ribniški koči in 18 na tekmovanjih.
Člani GRS so analizirali nesreče še po starosti, času, kraju in vrsti Tako je bilo v obeh sezonah največ poškodb goleni in gležnja, najnevarnejši čas je bil med 11. in 13. uro, najnevarnejša starostna doba med 12. in 20. letom. Leta 1974 je bil najnevarnejši teren ob vlečnici Habakuk, v sezoni 1975 pa ob vlečnicah Stolp in Videč. Vseh nesreč skupaj seje leta 1974 pripetilo 65, lani pa 53, skupaj torej 118.
Letošnji pozni sneg je zvabil na smučišča številne smučarje, zato je drenj na smučiščih naizbežen. Torej velja pazljivosti in preudarnosti pri smuku posvetiti kar največjo pozornost.
INKO BAJDE
(Foto:Danilo Škofič)