Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore in ljudje - 26.08.1976

Večer, Gore in ljudje - Milan Cilenšek: Planinske koče in poti - Pungart; Osma številka Planinskega vestnika - Inko Bajde: Fantje in pol - Drugo: Vojkovo kočo širijo; Sedaj pa zares; Srečanje v Vratih - Izleti: PD Maribor-matica; PD Rogaška slatina; PD Sladki vrh; Planinska sekcija CERTUS Maribor: PD železničar Maribor.

Fantje in pol


TUDI DEKLETA SO VMES - USPEŠNA POLETNA PLEZALNA SEZONA AO CELJE


 Medtem ko smo se mesec dni potepali po Kavkazu in je bila naša alpinistična dejavnost osredotočena predvsem na visoke vrhove "male Himalaje", kot radi nazivajo Sovjeti verigo gora nad Bezengijsko dolino, se je nabralo veliko alpinističnih zanimivosti tudi v domovini. Vse kažejo, da bo letošnja alpinistična sezona bržkone ena izmed izredno uspešnih.
Celjski alpinisti so nam posredovali obsežno poročilo svoje šesttedenske plezalske dejavnosti in podatek je več kot razveseljiv. Opravili so kar 264 vzponov, od katerih je najmanj 150 vzponov pete in šeste težavnostne stopnje. Prav je, da omenimo nekaj težjih ponovitev z uspešnih plezalnih taborov, ki so jih organizirali doma in v tujini.
Načelnik odseka Ciril Debeljak je vodil ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem, ki se ga je udeležilo 16 tečajnikov. Vsi udeleženci tečaja so tudi osvojili vrh Velikega Kleka.
Debeljak, Zevnik, Deželak in Lesjak so se za deset dni odpravili v Wilder Kaiser ter tam preplezali nekaj pomembnejših smeri, kot so: zahodna stena Predik Stuhla (VI Al), vzhodna stena Fleischbanka (V Al), Klammerjevi kamini, Dilferjev kamin, Toten Kirchen ter Mittlerer Kaiser. Mini odprava šestih članov (Knez, Zupan, Čanžek, Palir, Jošt in Vodišek) se je odpravila v Francijo in tam prečila Mt. Blanc, preplezala Rebuffatovo smer v Aiguille du Midi, v Brenvi smer Tantier Rodge in angleško v Egui du Glatier.
Poleg tega so veliko plezali tudi v domačih gorah. Torišča delovanja celjskih navez pa lahko nanizamo takole:
Okrešelj — v stenah nad njim so Celjani letos začrtali že nekaj novih smeri, h katerim so sedaj pridati še eno, in sicer "mišolovko", ki poteka čez steber Turške gore. Nekajkrat so ponovili direktno in smer Modec-Režek v Štajerski Rinki, steber Križa in Cicovo smer v Turški gori. Veliko ponovitev so opravili tudi v Ojstrici - če Dedca, Vršičev in Vežice nad Korošico niti ne omenjamo. Kanto dedca so ponovili kar trikrat.
Da so se njihove naveze letos preorientirale na raznolikost smeri - kot po težavnostih, tako tudi geografsko, pričajo naslednji podatki o vzponih v Julijcih. Tu so se lotili samih težkih smeri, kot so raz Jalovca, JLA v Šitah, dvakrat Aschenbrenner, skalaško in direktno v Špiku. Podobno se je zgodilo tudi v severni Triglavski steni, kjer so preplezali Peternelovo, Čopov steber, dolgo nemško, skalaško, Prusikovo in bavarsko smer. Da bi bila mera polna in da bi pestri izbiri vzponov dodali še kakšnega, so se v soboto, 21. avgusta, odpravili v italijanskke Dolomite, cilji pa naj bi bili v stenah Treh Cin in Čivete. Odpravo v Dolomite sestavlja 15 alpinistov AO Celje.

Če čez vse napravimo sklep, ob njem komentar ni potreben. Edino, kar lahko naredimo, je, da jim iskreno čestitamo in jim zaželimo srečen povratek v domovino.

INKO BAJDE


Osma številka Planinskega vestnika

Nevsakdanji pogled na Triglav — s Tosca — je prvi pozdrav avgustovske številke osrednje slovenske planinske revije. Snopič nam na 48 straneh prinaša zanimivo čtivo, tokrat za spoznanje bolj dopustniško obarvano.
Vtem ko je kar tretjina številke polna drobnih vesti in novic, so se na 32 straneh revije zvrstili med drugimi tile zanimivi zapisi: VI. JAHO na Makalu odlikovana. Dve prvenstveni (Vanja Matijevec), Kuželjska stena (BORO Jerabek), Transverzalne dogodivščine (Nada Kostanjevec), 7. jugoslovanska odprava na Kavkaz (Matija Horvat), Stena nam je ponudila roko (Franci Šter), Nakra Tau (Andrej Štremfelj), Prečnico svobodne Španije nam je vzel dež (Borut Bergant), Od Črne prsti po grebenih in vrheh na Triglav (Andrej Žmitek), Zapiski s solčavske planinske poti (Božo Jordan), V deželo smehljalev — na turistični način (Sonja Hutter), Profesor Janko Ravnik — 85-letnik, O Lisci in o Jurku (Ervin Mejak) idr.
V avgustovski številki Planinskega vestnika je enajst fotografij, na sredinski prilogi sta natisnjena posnetka južnega horizonta s Kriške gore in pa severozahodna stena Travnika, medtem ko so iz kartoteke prvenstvenih vzponov predstavljene tri smeri v Kuželjski
steni.

M. C.


Vojkovo kočo širijo

Z denarjem občinske TTKS Postojna, s skromnimi prihranki od dohodkov, predvsem pa s prostovoljnim delom članov društva in drugih planincev razširjajo Postojnčani Vojkovo kočo na Nanosu. Tako bo v doglednem času ta prepotrebna in priljubljena planinska postojanka na Primorskem zmogla sprejeti občutno več planincev.

• Sedaj pa zares
V torek so prestavniki na novo ustanovljenega planinskega društva Sladki vrh prevzeli od radeljskih planincev Ribniško kočo na Pohorju. Ker je bilo PD Sladki vrh medtem tudi že registrirano, ni večjih ovir za njegovo delovanje. Že v naslednjih dneh bodo pričeli kočo urejati, tako da bo do zime zanesljivo nared.
•Srečanje v Vratih
Prihodnji teden bo v Vratih že tradicionalno srečanje prestavnikov planinskih organizacij balkanskih dežel. Letošnje srečanje bo priredila planinska zvezaSlovenije. Udeleženci, ki bodo gostje Aljaževega doma od ponedeljka do srede, bodo ob tej priložnosti opravili več tur na julijske vrhove, obiskali pa bodo tudi Bohinj in Bled.





 

 

26.08.1976

Pungart
Ne glede na to, da je po koledaju uradno še poletje, se vreme vse bolj nagiba v jesen. Močno deževje zadnjih dni je občutno hladilo ozračje, turisti množično odhajajo domov, sadja je vsak dan več — skratka, poletja je konec.
Jesenski čas pa je kot nalašč za lažje gorske ture, za izlete v sredogorja, na nižje vrhove, v gorice. Nekateri planinci se prav v tem času odločajo za pohod čez Pohorje ali Kozjak, Boč ima v teh dneh veliko obiskovalcev, nekaj manj jih ima Rogaška gora. . .
Zelo privlačna točka prav za ta čas je Pungart na Zahodnem Pohorju. Resda nekateri planinci z rahlo grenkobo zamahnejo z roko, ko zaslišijo ime Pungart — namreč odkar Grmovškovega doma ne upravlja več slovenjegraško planinsko društvo. A po krivici. Grmovškov dom je resda postal v nekem smislu planinski hotel, toda kljub temu je ohranil vse lastnosti planinske postojanke: skromnost, mir, ne pretirane cene, predvsem pa — gostoljubje in varno zavetje, kar je za planince najpomembnejše.


 

DESET MILIJONOV
Lesna Slovenj Gradec, bivše gozdno gospodarstvo, je Grmovškov dom na Pungartu najela za 20, Partizanski dom pod Malo Kopo pa za 30 let. Grmovškov dom je sicer last planinskega društva, Partizanski dom pa občinske organizacije zveze združenj borcev Slovenj Gradec; vendar niti planinska niti borčevska organizacija nimata dovolj denarja, da bi postojanki vzdrževali. Lesna je odštela za obnovo obeh postojank blizu deset milijonov dinarjev ter obe postojanki občutno modernizirala.

Mara Turičnik, upravnica Grmovškovega doma na Pungartu, nam je o sedanjih razmerah na Pungartu dejala: " Sedaj je v Grmovškovem domu 55 postelj — vse so v sobah, skupnih ležišč ni več. Sobe so resda v planinskem slogu — postelje so nadstropne, toda kljub temu so sobe zelo lepe in udobne. V vsaki sobi je tudi vodovod, veliko sob ima balkon. Cene? V dvoposteljni sobi je cena oskrbenga dne 143, v večposteljni 133 dinarjev. Pri bivanju, daljšem od 15 dni, pa je cena 133 oziroma 122 dinarjev.
Za planince bo verjetno zanimivejša cena prenočišča. To stane v dvoposteljni sobi 80, v večposteljni pa 70 dinarjev. Vendar imajo člani planinske zveze 40 odstotkov popusta — torej plačajo za prenočišče 48 oziroma 42 dinarjev."
Pred domom je velika ravnica, kjer so možnosti za vsakovrstne igre. Ze sedaj se lahko gostje sprostijo pri namiznem tenisu, balinanju in na ruskem kegljišču, Slovenjegradčani pa gradijo pri domu še igrišča za odbojko, tenis in rokomet.
Po oskrbničinih besedah se letos glede obiska ne pritožujejo, saj je dom skoraj vedno poln. Tam zgoraj letujejo Mariborčani, Velenjčani, Celjani, Ljubljančani in drugi, celo iz daljne Vojvodine so se pripeljali dopustniki, ki so želeli preživeti nekaj dni na pohorskem zraku.
22 LET POSTOJANKE NA PUNGARTU
Grmovškov dom na Pungartu je zgradilo planinsko društvo Slovenj Gradec leta 1954 ter ga imenovalo po svojem pokojnem dolgoletnem in zaslužnem predsedniku Milošu Grmovšku. Dom je na višini 1377 metrov ter stoji tik pod Veliko Kopo pod — drugim najvišjim vrhom Pohorja (1542 m), do katerega je od doma le 20 minut. Tri četrt ure od Pungarta — pod Malo Kopo (1526 m) — je Partizanski dom (1484 m). Vse območje Velike in Male Kope je postalo veliko rekreacijsko turistično središče, kjer pozimi že sedaj deluje petero žičnic, kmalu pa se jim bodo pridružile še nove. Velikopotezni so načrti Slovenjegradčanov: na tem obsežnem območju načrtujejo v prihodnosti zgraditi nove nastanitvene in druge objekte, tako da bo tod kar 1500 ležišč. O teh načrtih je naš dnevnik že poročal in bo še, toda na drugem mestu.
Ptingart je pravcati raj za tiste, ki si želijo počitka v mirnem okolju. S tem da je uprava Grmovškovega doma zaprla pot avtomobilom neposredno do doma in do rekreacijskih objektov (za domom smejo parkirati vozila le dopustniki), je poskrbela tudi za čist zrak — brez bencinskih hlapov.
In okolica? Težko je opisati vse prelestje, ki ga je ustvarila narava tam zgoraj: širne travnate planote z osamljenimi smrekami, mogočni gozdovi, pa spet manjše jase — vse to kar vabi planinca ali dopustnika, da sede in si počije. Ves ta predel je tudi bogat borovnic, brusnic in gob — letos resda nekoliko manj, pa vendar. In najbolj razveseljivo je, da komercialni turizem, ki si je utrl pot tudi tjakaj, ni zaprl vrat planincem, navajenim skromnosti. V Grmovškovem domu na Pungartu so prav tako dobrodošli gostje.
Še praktičen napotek. Do Pungarta je speljana lepa in dobro vzdrževana makadamska cesta, prevozna za vsa vozila. Iz Slovenjega Gradca je do Pungarta 17 kilometrov. Grmovškov dom na Pungartu pa ima tudi telefonsko zvezo prek Partizanskega doma, kjer je centrala: 062/84-356, interna 7.
Planincem, ki hodijo peš, so pohorske razdalje prav verjetno dobro znane. A kljub temu: z Ribniške koče je do Pungarta poldrugo uro hoda, iz Dovž 2,5, iz Šmartnega pri Slovenjem Gradcu 3, iz Slovenjega Gradca 3,30, iz Vuhreda 4, iz Vuzenice 4,5 ure, s Partizanskega doma 45 minut, in s Kremžarjevega vrha 3 ure.

Besedilo in posnetka: MILAN CILENSEK


PD MARIBOR-MATICA priredi v nedeljo, 29. avgusta, izlet na OBIR. Prevoz bo z osebnimi avtomobili. Zbor ob 6. uri na Slomškovem trgu pred pošto, vrnitev okoli 20. ure. Ob slabem vremenu izleta ne bo. Vodil bo Franček Vogelnik.
PD ROGAŠKA SLATINA priredi v nedeljo, 29. avgusta, avtobusni izlet: ŠEMPETER-JAMA PEKEL-VELENJE-SLEME-ČRNA NA KOROŠKEM-DUH NA OSTREM VRHU (položitev venca). Cena 200 dinarjev, vodil bo Franc Komerički. PD SLADKI VRH priredi v soboto, 4. septembra, pohod LOGARSKA DOLINA-KAMNIŠKO SEDLO-KAMNIŠKA BISTRICA. Ta prvi izlet na novo ustanovljenega društva bosta vodila Valentin Pohorec is Drago Pleteršek.
PLANINSKA SEKCIJA CERTUS MARIBOR priredi v soboto, 4., in nedeljo, 5. septembra, pohod ČRNA-LOKA-SMREKOVEC-SLEME. Odhod ob 5.30 z vlakom do Prevalj, nato z avtobusom do Črne, povratek drugega dne ob 21. uri. Vodil bo Tone Mervič.
PD ŽELEZNIČAR MARIBOR priredi v četrtek, 9, in petek, 10. septembra, izlet na ŠPIK in ŠKRALTICO. Prevoz bo z osebnimi avtomobili. Vodil bo Franc Plohl.








 


 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.