Primorske novice - Ana Cukijati: ... tudi po nahrbtnik, ki je obtičal na edinem grmu v steni
Letos je enota za hitre reševalne intervencije (HRI) na Goriškem posredovala že 15-krat
Gredo tudi po nahrbtnik,
ki je obtičal na edinem grmu v steni
Enota za hitre reševalne intervencije (HRI) deluje na Goriškem že 17 let. Njenih 22 članov je nepogrešljivih predvsem pri vseh nesrečah na zahtevnem terenu, pri iskanju pogrešanih oseb in ob naravnih katastrofah. Letos so posredovali že 15-krat, lani pa 21-krat.
NOVA GORICA ► Enoto HRI največkrat pokličejo zaradi nesreč jadralnih padalcev, nesreč pohodnikov, gorskih kolesarjev in gozdnih delavcev. V skoraj 17 letih, kolikor je ekipa nepogrešljiva na zahtevnem terenu, ki ga pokrivajo na območju novogoriške občine, se je odpravila na 282 registriranih intervencij. Lani so zabeležili 21 intervencij, letos pa že petnajst.
Najzahtevnejše so iskalne akcije
“Običajno so najzahtevnejše intervencije, ko iščemo pogrešane osebe. Te lahko trajajo nekaj dni, tudi teden in več. V takih primerih se enota navadno pridruži policistom, skupinam vodnikov reševalnih psov, gorskim reševalcem in drugim reševalnim ekipam. Pomagamo tudi ob naravnih katastrofah, ko jo zagodejo burja, žled, poplave,” dejavnosti enote HRI opiše njen dolgoletni vodja in eden od ustanovnih članov, zadnja leta pa koordinator Peter Podgornik. Kot zaščitna enota občasno sodelujejo tudi pri aktivnostih in dogodkih na zahtevnejšem terenu (maratoni, uničenje neeksplodiranih ubojnih sredstev).
Enoto HRI so zaradi potreb po tovrstni reševalni skupini na širšem območju novogoriške občine oblikovali 1. julija 2000. “Tedaj je štela 15 članov, po tem pa smo postopoma sestavili 22-člansko ekipo,” pove njen koordinator. “Ustanovljena je bila pri civilni zaščiti Mestne občine Nova Gorica na ukaz takratnega župana Črtomirja Špacapana in ob popolni podpori tedanjega referenta za zaščito in reševanje Bogdana Zorattija,” pojasni.
Od takrat so sodelovali na zahtevnih intervencijah tudi v sosednjih občinah, predvsem na Ajdovskem in Vipavskem, kjer ob ustanovitvi enote HRI še ni bilo podobnih reševalnih skupin. Prvotno so enoto sestavljali izkušeni alpinisti in jamarji, nekateri med njimi so pred tem delovali tudi v njihovih reševalnih službah.
Od vsega začetka ime enota v svojih vrstah zdravnika (sedaj zdravnico) in medicinskega tehnika (trenutno dva), policista, več vodnikov reševalnih psov ... “Večina članov enote dobre pozna teren, ki ga pokrivamo, nekateri pa pomagamo še v ostalih reševalnih službah, kot so gorska in jamarska reševalna službe ter v enotah reševalnih psov, še doda Podgornik.
Na intervencijo tudi med delovnim časom
Enota začne z intervencijo po tem, ko njeni član prek pozivnikov dobijo obvestilo o nesreči, ki jim ga posreduje regijski center za obveščanje. Včasih jih pokličejo tudi očividci nesreč. Nato steče običajen postopek zbiranja podatkov in istočasno zbiranje enote ter odhod na kraj nesreče. “Na intervencijo se odpravimo takoj, ko sprejmemo obvestilo o neljubem dogodku, to pa je lahko kadarkoli, tudi ob koncu tedna ali med delovnim dnevom, ko moramo zapustiti delovno mesto, kar na žalost predstavlja vedno večji problem za reševalce in posledično za ponesrečene,” dodaja Podgornik.
V tem času se je članom v spomin vtisnila marsikatera anekdota s terena. “Ko gremo na intervencijo, lahko pričakujemo vse možne scenarije. Reševali smo že divjad ali pse, ki so padli v globlje jame. Enkrat smo z navpične stene pobirali nahrbtnik, ki se je lastniku skotalil z vrha in obvisel na edinem grmiču, ki je rasel iz stene. Vsaj trikrat pa so nas očividci klicali zaradi obešenega padala, ki baje visi čez skalno steno nad Ozeljanom, v resnici pa je na tisti steni narisana slovenska zastava,” pripoveduje koordinator goriške enote za hitre reševalne intervencije.
Vaja namesto resničnega reševanja
V prvih letih po ustanovitvi enote so organizirali veliko usposabljanj, saj so morali člani osvojiti potrebno znanje, ki je pogoj za varno delo na intervencijah v vseh letnih časih. Poleg znanja iz reševalne tehnike morajo poznati prvo pomoč, navigacijo, različne načine komunikacije ... “Sedaj organiziramo vaje običajno štirikrat na leto, vsaka tri leta tudi helikoptersko usposabljanje. Poskrbimo, da redno vadimo prvo pomoč in vse ostalo, kar je nujno za varno reševalno delo.” Minuli četrtek so na Mali Lažni imeli poleg reševalne vaje, na kateri so preizkusili izboljšano opremo, tudi tradicionalno helikoptersko vajo.
Podgornik še izda, da je ožje vodstvo enote nekajkrat sklicalo ekipo, kot da gre za resnično reševanje, šele proti koncu intervencije pa je postalo jasno, daje šlo v resnici za vajo. “Morda smo s tem koga od članov ekipe malce razjezili, a morali smo preveriti njihovo usposobljenost, ki pa je bila navadno zadovoljiva,” sklene.
ANA CUKIJATI