Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Grintovec pozimi

Marec 2003: Tako v kopnem kot v snegu velja za enega najbolj obiskanih planinskih ciljev ...

PLANINARJENJE

Grintovec pozimi


Marec velja za idealen mesec kar se tiče hoje v snegu (enako velja za turno smuko). Običajno so v tem mesecu padavine spet pogostejše, zato se snežna odeja še debeli. Temperature so že višje kot pozimi, pod ledišče v dolinah običajno padejo le ponoči. Na osojnih straneh so razmere še vedno zimske, na prisojnih straneh pa vedno manj. Hoja je tako v dopoldanskem času še ugodna, kasneje pa manj.

V snegu smo v naši mini seriji zimskih vzponov opravili le en vzpon na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp (Lepenatka). Zato bo tokrat naš izbranec sam prvak Grintovec (2558 m). To je lep, piramidast vrh, dobro viden iz Ljubljanske kotline. Tako v kopnem kot v snegu velja za enega najbolj obiskanih planinskih ciljev. Najlažji pristop na vrh vodi z južne strani iz Kamniške Bistrice čez Kokrsko sedlo in poteka v smeri kopne poti. V snegu je vzpon "kondicijsko" zelo naporen, saj je višinska razlika od Doma v Kamniški Bistrici do vrha celih 1958 m! Po cesti ali markirani poti gremo do spodnje postaje tovorne žičnice (v koliko je cesta prevozna, prihranimo skoraj 300 višinskih metrov). Tu zavijemo levo navzgor v ključih skozi bukov gozd. Vzpenjamo se po levi strani doline, na levi je strma grapa. Na kratkem skalnem delu nam pomaga jeklenica. Višje zavijemo skozi nizko drevje prečno v desno nad gozdno mejo do široke doline v vpadnici Kokrskega sedla. Pobočje je plazovito in nevarno za zdrs. Po dolini, ki je višje bolj strma, se vzpnemo do Cojzove koče. Tam zavijemo desno, severno, v strmo pobočje in se vzpnemo na uravnavo (desno odcep za Skuto) kjer prečimo levo v kotanjo Spodnje Jame (strmo in izpostavljeno). Iz kotanje se vzpnemo po široki strmi gredini v levo na vršno pobočje Grintovca. Krenemo v smeri t. i. Glave, ki jo obhodimo po levi in stopimo na t. i. Grintovčevo Streho. Po njej se vzpnemo do vrha. Čeprav pobočje ni posebno strmo, je vseeno zelo nevarno za zdrs, saj je običajno spihano in pomrznjeno. Sestopimo po isti poti. Hoje 10-11 ur, pot je zahtevna.

Grintovec s Kokrskega sedla. Foto: V. H.

Ker običajno odkrijemo še kak zahtevnejši pristop, naj bo tudi tokrat tako. Pogosto se pozimi na vrh vzpnemo po dveh lažjih plezalnih smereh. Prva je jugovzhodni greben. Pod greben lahko pridemo po širokem nezahtevnem slemenu imenovanem Dolge njive (z Malih Vratc), lahko pa tudi iz kotanje Spodnje Jame (zahtevno). Ko se sleme spremeni v oster skalnat greben, je pred nami zahtevnejši del ture: Pod grebenom prečimo levo do ozke grape. Po njej se vzpnemo do skoka, kjer se levo spet odpre manjša grapa, po kateri nadaljujemo. Nad njo priplezamo spet na greben, ali v loku z leve ali z desne strani (strmo in izpostavljeno). Po mestoma ostrem skalnem svetu plezamo (težavnost I-II) do roba stene, zadnji del do Strehe je strma snežna "flanka". Druga plezalna smer je grapa čez Jame: Iz kotanje Spodnje Jame se po prehodih (enako kot za JV greben) vzpnemo pod vršno zgradbo Grintovca (iz Zgornjih Jam je možen prehod na normalno pot čez Streho). Začetek grape je dobro viden. Zagrizemo se v strmino, v najožjem delu se grapa obrne v levo. Na obeh straneh nas obdajajo skoki. Grapa nas v vijugah privede pod rob Strehe (na levi), vzporedno z njo plezamo v desno do stika z JV grebenom. Možnih je več različno zahtevnih izstopov, najlažji je enak izstop kot pri JV grebenu.

Težavnost: Normalen vzpon na Grintovec je zahtevnejši na več mestih: pod Kokrskim sedlom in nad njim v prečnici, na gredini pod Glavo in na Strehi. Slednja se je v praksi pokazala kot precej zahrbtna in varljiva, naklonina pobočja namreč ni velika, ker pa je običajno teren spihan in pomrznjen, obstaja velika nevarnost zdrsa. Cepin in derez so nujni del opreme. Vzpon čez Dolge stene se le v snegu šteje kot plezalna smer, drugače ne. V skalnem svetu mestoma plezamo I-II stopnjo težavnosti, naklonina pobočja je do 40-55 stopinj (200 m)! Grapa čez Jame je enako strma in enako dolga. V pomoč nam bodo vodniki in zemljevidi: 111 izletov po slovenskih gorah (Stritar, Sidarta), Kamniško-Savinjske Alpe, Plezalni vodnik, Kamniške in Savinjske Alpe, Kamniška Bistrica (Golnar, Pollak), Slovenija, Turnosmučarski vodnik (Jenčič, Sidarta), Grintovci, 1:25.000, Kamniško-Savinjske Alpe, 1: 50.000.


Na Grintovec čez Dolge stene. Foto: Brane Golli. Dodano iz arhiva B. G.

Vladimir Habjan

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.