Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Hostnica

Janez Pikon: Vas Spodnje Gorjuše z domačijami in širokimi pašniki, ter travniki se razprostirajo do predela Hostnica nad ostenjem v Mokri Log in Sotesko.

Hostnica

Vedno so mi dejali, da so prostrane Gorjuše, vas na južnem robu Pokljuke, večje od Ljubljane. Nad Sotesko vodi steza, ki je bila pred mnogimi leti ena od povezav z dolino, ter povezuje predele Potok, Dolga dolina, Hostnica, Dunaj, Marovšca in Senovo brdo. Res lep in velik predel južno pod cesto v smeri proti Pokljuki z ostanki Gozdarske žičnice Mokri Log, ki je nekoč služila za prevoz lesa v Sotesko na žago. Tu mimo se odpravim vzhodno proti predelu Potok (950 m), doline z nekaj domačijami in lepimi travniki. Razprostirajo se prav do strmega prehoda na rob Mokrega loga nad Sotesko, odkoder vodi peš pot iz Soteske in pred mnogimi leti ena od povezav z dolino. Nadaljujem mimo domačije »Pr' Skrivneko« nižje in zahodno proti Dolgi dolini (920 m), kmalu najdem ostanke žičnice. Les so v dolino Soteske prevažali s tovorno žičnico, kot s pobočij Jelovice. Točka (911 m), tu nudi kar prijeten razgled. Dolgo dolino, nad njo pobočje Hostnice (955 m), povezuje makadamska cesta, ki se vije vse do Senovega brda (948 m) in domačije »Pr' Matijovc.«

Domačin Srečko Lotrič še vedno izdeluje poznane gorjuške pipe, kar daje še poseben pečat kraju, kot srednjeveško rudarstvo in železarstvo, ki je pustilo vidne sledi z opaznimi grbinami tudi na Spodnjih Gorjušah v bližini gozdnega predela Hostnica. Poraščeni predel izstopa vzhodno na Spodnjih Gorjušah z grbinastim predelom in redkimi travniškimi pobočji so v davnini služila tako rudarstvu kot železarstvu, poleg pašništva najbolj pomembna gospodarska dejavnost prebivalcev pod gorami. Zaradi bogatih nahajališč zelo kakovostne železove rude je bilo strateško izjemno pomembno območje. Železarstvo je dokumentirano že v železni dobi daleč pred naše štetje in doseže vrh v rimski dobi ter srednjem veku. Med največjimi in najbolj znanimi železnodobnimi in antičnimi železarskimi središči je bil v davnini tudi Bohinj.

Oskrbovalno zaledje z železovo rudo v Bohinju najdemo na območju srednjih in visokih planin Pokljuke, na Spodnjih Gorjušah, Voglu, bohinjskih planinah z Velim poljem, na planini Klek, planini Lipanca in planini Zgornja Krma s planoto Mežakle. Sledi antičnega in srednjeveškega rudarjenja v visokogorju so vidni še danes. Planinski pašniki so opazno, površinsko prekopani z značilnimi plitvimi rudnimi jamami, visoko nad gozdno mejo pa so še ohranjeni ostanki tlakovanih kamnitih poti, po katerih so tovorili nakopano rudo do talilnih peči v dolini.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ...Moj arhiv: Janez Pikon

Video: Hostnica

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.