Jutro (1942) – Huda zima 1942 - v časniku Jutro
urejal od jan. do 3. febr. 2013, France Malešič

Nevarnost plazov

Vichy, 2. febr. s. V San Colonban de Villazu se je utrgal plaz, ki je zasul velik del mesteca. Trije prebivalci so bili ubiti. V francoskih Alpah v Visoki Savoji je te dni cela vrsta plazov na več krajih prekinila cestni in železniški promet.

Bern, 2. febr. s. Tudi v centralni Švici se je utrgalo več snežnih plazov, ki so povzročili mnogo škode. Velik plaz je prekinil promet na št. gothardski železniški progi med Amstegom in Gurtnellerjem. Plaz je zasul tovorni vlak in potegnil s seboj 4 vagone. Tudi napeljava električnega toka je bila pretrgana.

Sneg na svečnico

Na deželi prizadela zima precej
škode, zlasti po gozdovih

Ljubljana, 2. februarja
Za svečnico smo dobili nov sneg. Zima je letos res nekaj nenavadnega. Izredno ostri mraz, ki smo ga imeli nekaj dni, je sicer popustil, vendar je zima še zmerom zelo huda in je občutna zlasti spričo dejstva, da je kurjava zaradi vojne tako draga. V nedeljo je okrog poldneva začelo spet rahlo snežiti, vendar je bilo premrzlo, da bi se bil mogel sneg dodobra uveljaviti. Ko smo se davi zbudili, pa smo vendar opazili, da ga je zapadla precejšnja nova plast. Danes dopoldne je spet začelo snežiti, tokrat s precej večjo vztrajnostjo. Sneg na svečnico priča da mraza še ne bo kmalu konec.

Posledice ostre zime

Novo mesto, 2. februarja.
Huda in ostra zima, ki nas je letos obiskala z vso svojo silo, bo zapustila tudi mnogo občutnih posledic. V kleteh, ki niso globoko v zemlji in dovolj zavarovane proti ostremu mrazu, je pomrznilo že mnogo krompirja, ki ni več tako užiten in tudi za seme neprimeren. Zato bo spomladi le težko dobiti dobrega semenskega krompirja. Tudi kislina je v kleteh marsikje zmrznila. Kislini mraz sicer ne škoduje in je vseeno užitna, toda gospodinje se pritožujejo, ko jo jemljejo iz kadi za kuho, da je težko priti do nje in da jih v roko zebe, ko prebijajo led. V vinskih hramih je ponekod omrznilo tudi vino. Kakor je leta 1929. napravil ostri mraz mnogo škode po sadovnjakih, tako najbrž tudi letos sadnemu drevju ne bo prizaneseno, kar pa bo mogoče poznati šele spomladi, ko bo
pričelo drevje odganjati. Zlasti velika pa je škoda po gozdovih, ker je popokalo mnogo gozdnega drevja, posebno hrasta, ki je za mraz še najbolj občutljiv. Razpokano drevje nima več iste veljave.
Nasprotno pa ostra zima in dober saninec nudi voznikom, ki vozijo les iz gozdov, boljši zaslužek, ker na sani lahko več nakladajo in na gladki sneženi cesti živina toliko ne trpi. Tudi prijatelji zimskega športa so prišli letos na svoj račun, saj jih oster mraz pri zimski zabavi ne ovira, ker se pri smučkanju segrejejo. Tako je zima na eni strani napravila mnogo škode, na drugi pa je dobrodošla. Vendar si končno vsi žele že milejših dni, ko ne bo treba toliko kuriva porabiti.

 

Jutro, št. 27, sreda, 4. februar 1942, str. 3, Ostra jadranska zima, dva volkova – (odlomek)

Ostra jadranska zima

Ostra zima je prignala iz gozdov ob gornjem toku Idrie dva volkova, ki ju je zagledal 14 letni pastirček Mirko Štefanič, ko je gnal napajat čredo ovac. Pastirček je brž pognal ovce proti vasi ter rešil tako sebe in zaupano mu čredo ovac pred volkovoma. Štefanič je vaščanom povedal svoj nenavadni zimski doživljaj, nakar so se ti podali proti gozdu, oboroženi z vilami in lovskimi puškami. Krik zasledovalcev je pregnal splašena volkova, ki sta se zatekla v gozd, kjer sta izginila. Ob sledovih volčjih šap v snegu so vaščani spoznali, da sta se zares prikradla v bližino njihovega selišča večja volkova. Zaradi previdnosti ne gre sedaj v zimskem času noben vaščan&n brez spremstva in neoborožen mimo tistega gozdnega kompleksa.

 

Jutro, št. 28, četrtek, 5. februar 1942, str. 1, Plazovi v Švici, Snežni viharji v Turčiji –
str. 5, Kronika, Iz Ljubljane, Čez sneg se pritožujemo Ljubljančani – Iz Novega mesta – Iz Dolenjskih toplic

Plazovi v Švici

Bern, 4. febr. d. Za vasjo Gurtnellen v švicarskem kantonu Uri se je vdrl snežni plaz, ki je zasul 12 hiš. V vasi Backenried je prav tako snežni plaz zasul del naselja. Reševalci so izpod snega odkopali 7 trupel ponesrečencev, med katerimi je bilo troje otrok.

Snežni viharji v Turčiji

Ankara, 4. febr. d. Turčijo so zajeli silni snežni viharji. V pokrajini Čiamkiri je snežna plast ponekod dosegla višino 2 m. Pri vasi Čuruviran se je vdrl plaz, ki je zagrnil 7 stanovanjskih hiš. Pri nesreči je našlo smrt 12 prebivalcev, večje število pa je bilo ranjenih.

Iz Ljubljane

u— Čez sneg se pritožujemo Ljubljančani, toda skoraj neupravičeno. Res je zadnje dni snežilo, toda tako po malem, da se v mestu in v bližnji okolici nova snežna odeja skorajda ni poznala. Temperatura je sicer celo primerna za sneženje in tudi oblaki nič kaj dobrega ne obetajo, snega pa ni izpod neba, kakor da ne bi bil zanj pravi čas. Mnogo bolj so obdarovani s snegom na Dolenjskem. Že pri Šmarju ga je vidno več, dalje proti Novemu mestu pa ga je skoraj povsod nasulo do 60 cm visoko. Zaradi tega je po cestah precej oviran promet in se le s sanmi lahko sigurno prepelješ iz kraja v kraj. Novo zapadli sneg pa je suh in ni napravil škode.

Iz Novega mesta

n— Zimski raj na Dolenjskem, Kakor pričakovano, je z lunino spremembo popustil tudi oster mraz, vendar je v nedeljo zjutraj bilo živo srebro še vedno 14,2 stopinje pod ničlo. Že v dopoldanskih urah pa se je pričela hitro dvigati temperatura in popoldne je kazal termometer le še 2 stopinji pod ničlo. Z dvigom temperature pa se je tudi nebo zelo pooblačilo in že proti večeru je pričel rahlo naletavati sneg. Proti 22. pa je pričelo kar izdatno snežiti in preko noči je napadlo v novomeški okolici kar 15 cm svežega snega, v Toplicah pa celo 20 cm. Snežni nalet pa tudi v ponedeljek dopoldne ni ponehal in sneg naletava še kar naprej ter se obeta smučarjem res pravi zimski raj na Dolenjskem. Življenje v mestu je bilo vso nedeljo prav razgibano. Tokrat je bil zabeležen tudi velik obisk ljubljanskih izletnikov, med katerimi so imeli glavno besedo smučarji, ki radi priznavajo lepote prej tako zapostavljenih dolenjskih smučišč. Tudi novomeška mladina je v velikem številu pohitela na smuške terene in posebno Gorjanci še niso menda nikoli videli toliko smučarjev kakor to nedeljo.

Iz Dolenjskih toplic

Mraz kar noče odjenjati, v zadnjih dneh je kazal toplomer spet —22 stop. C, v Soteski, kjer je svet bolj odprt, celo —28 stop. Ob polni luni pa se je nebo pooblačilo in pričelo je ponovno snežiti in je zapadlo v noči od nedelje na ponedeljek 15 cm snega. Ker je še stara snežena plast precej debela, smo s snegom že kar preveč založeni.

 

Jutro, št. 29, petek, 6. februar 1942, str. 2, Snežni plazovi v Pirenejih, Plazovi v Švici, Huda zima v Turčiji –
str. 5, Iz Mokronoga, Mraz in sneg

Snežni plazovi v Pirenejih

Tardez, 5. febr. s. Tudi v Pirenejih je zapadel visok sneg, zaradi katerega se je zadnje dni z vrhov sprožilo v doline več plazov. V bližini Chaosa je ogromen plaz zasul cesto proti Gavarnitu v dolžini 100 m. Snega je tam sedaj 7 m na debelo. V Portesu je drug plaz poškodoval celo vrsto poslopij in tudi znano staro palačo Puymorents. V Portesu samem je dosegel zapadli sneg višino treh metrov.

Plazovi v Švici

Bern, 4. febr. d. Za vasjo Gurtnellen v švicarskem kantonu Uri se je vdrl snežni plaz, ki je zasul 12 hiš. V vasi Backenlied je prav tako snežni plaz zasul del naselja. Reševalci so izpod snega odkopali 7 trupel ponesrečencev, med katerimi je bilo troje otrok.

Huda zima v Turčiji

Ankara, 5. febr. u. Iz Cankirskega vilajeta poročajo, da je tam zapadel sneg 2 metra visoko. V Čurukviranu je snežni plaz podrl 7 hiš, 12 ljudi je bilo ubitih, mnogo ranjenih. (»Piccolo«.)

Iz Mokronoga

Mraz in sneg. Mirnska dolina je že od nekdaj poznana kot ena najmrzlejših delov naše domovine. To je bilo letos tembolj potrjeno, saj tudi starejši ljudje ne pomnijo takega mraza. Temperatura se je gibala od —24 do —30 °C v samem trgu, na odprtih krajih in ob reki Mirni pa je dosegla še nižjo stopnjo. Vinogradniki se boje, da je morda pozebla trta. Tolažijo se le s tem: ker se niso bile trte oledenele, ni bila pozeba tako velika.

 

Jutro, št. 30, sobota, 7. februar 1942, str. 5, Dobili smo novo snežno odejo

Dobili smo novo snežno odejo

Ljubljana, 6. februarja.
Že zlepa nismo imeli tako stanovitne zime, kakor je letošnja. Kmalu po Božiču je padel prvi sneg in nas potem v presledkih še in še obiskoval. Ljubljana sama in njena bližnja okolica sta bili resda z njim še naj manj obdarjeni in zato meščani, ki iz kakršnega koli razloga ne morejo zapustiti mestnih zidov, prav za prav ne vedo, da je v nekaterih krajih naše pokrajine, zlasti na Dolenjskem, zapadla skoraj meter debela snežna odeja. So bili dnevi, ko pri nas ni padla niti ena snežinka, drugje pa je bil pravi snežni metež. Zlasti v začetku tega tedna je bil zaradi snega na Dolenjskem oviran cestni in železniški promet. Avtomobili brez verig na kolesih so obstali sredi poti, na železnici pa so imeli vlaki precejšnje zamude. Brzojavni in telefonski promet zaradi suhega snega zaenkrat še nista bila motena.
Hudi mraz je zadnje dni nekoliko popustila in je večkrat že kazalo, da bo prevladalo južno vreme.- Skoraj vsako noč pa se je nebo spet zjasnilo, tako da smo imeli zjutraj vedno od 5 do 10 stopinj mraza.
V četrtek se je za nekaj časa zjasnilo in je sonce tako toplo prigrevalo, da je kazalo živo srebro 8 stopinj Celzija. V noči na petek pa se je spot zoblačilo in pričel je naletavati nov sneg. Vzdržema je padal ves dan.
Kakor po navadi, je tudi tokrat posebno močan nalet snega na Bloški planoti, v Ribniški dolini in na Kočevskem. Ponekod otroci zadnje dni niso mogli v šolo. Škoda je prav znatna po gozdovih in sadovnjakih.
V kleteh je marsikod zmrznil krompir, v Kočevju pa je med vožnjo zmrznil vagon piva v vrednosti 40 000 lir. Po dolenjskih in bloških predelih je zaplesala snežna burja, ki je tokrat prav huda.
Lepa snežna zima je večji del prebivalstva bolj prizadela kakor ne. Zlasti ljudje, ki si niso mogli nabaviti zadostne količine kuriva, jo hudo občutijo. Edino smučarjem je res iz srca dobrodošla. Število teh pa se je letos tako zelo skrčilo, da bi se tudi najbolj navdušeni ljubitelji tega športa gotovo odpovedali svojemu užitku splošnosti na ljubo, če bi bilo to v njihovi moči.

 

Jutro, št. 31, nedelja, 8. februar 1942, str. 3, Iz Kostanjevice – str. 6, 72 ur pod plazom

Iz Kostanjevice

Zaradi ostre zime je naša pokrajinska slika kar polarna, potoki v okolici so zamrzli in mlini že nad mesec dni ne obratujejo. Nezmeznjena sta ostala le potok Studena in Obrh, ki izvirata dober km od mesta. Krka je zamrznila in mladina je imela na njej že veliko zabave Ponekod so prevažali preko nje kakor po mostu. Mraz je napravil dosti kvara na govedi, svinjah in perutnini. Ljudje v slabo zakurjenih prostorih komaj čakajo toplejših dni. Zaradi mraza bo precej krompirja in povrtnine uničenih in bati se je pomladi pomanjkanja hrane za ljudi m živino. Brez posledic tudi ne bo v naših sadovnjakih in vinogradih. Tudi divjačina mnogo trpi, ker zaradi zaledenelosti ne pride do živeža. Fazani, ki so se močno zaredili pri nas, priletavajo v kozolce blizu hiš, kjer iščejo hrane. Po hladnih hramih in zidanicah je vino zmrznilo in bo tudi tu nekaj škode. Velik užitek od zime pa imajo smučarji in sankači, od nedelje na torek je zapadel nov sneg in ga imamo zdaj kar okrog 70 cm v nizkih legah, višje pa ga imajo tudi nad 1 m. Zadnje dni je mraz znatno popustil in pričakovati je, da bo kmalu pričel pritiskati jug, kateremu se bo morala zima za letos umakniti. Ob ugodnih letih so se februarja že pričela dela v vinogradih.

 

72 ur pod snežnim plazom

Iz Augsburga poročajo, da se je z Nebelhorna v bavarskih Alpah utrgal te dni ogromen snežni plaz, ki je pokril velik kos ozemlja v okolici neke postaje za vzpenjačo. Neki pastir, ki je po čudežu ušel smrti, je stekel v bližnjo vas poročat o nesreči; pod snegom je moralo biti namreč nekoliko ljudi. Reševalne skupine so tri dni zaporedoma kopale sneg in izkopale več trupel, a ko so hoteli s svojim delom že nehati, so v svoje presenečenje zadele še ob 30letnega moža, ki je bil še živ.

 

Jutro, št. 31 a, ponedeljska izdaja, 9. februar 1942, str. 2, Ljubljana pod novim snegom

Ljubljana pod novim snegom

V noči na nedeljo je spet močno snežilo v vsej pokrajini

Ljubljana, 8. februarja
Ljubljana se je v nedeljskem jutru zbudila pod debelo snežno odejo. Odkar je popustil naval mraza, se nam je že ponovno ponujal sneg, v soboto popoldne pa se je sivo nebo spet enkrat sprostilo svojega bremena. Izprva je le polagoma snežilo, proti večeru pa je bil nalet vedno močnejši in je na gosto snežilo pozno v noč. Spet je padal le suh sneg in se ga je nabralo za dobri dve pedi. Zgodaj zjutraj je bilo slišati po Ljubljani običajni zimski žvenket lopat in strgulcev, in oglasili so se kraguljčki voznikov, ki so prihiteli iz okolice v Ljubljano in tako napravili prve gazi. Tudi mestni delavci so bili že zgodaj na delu, da so pospravljali po ulicah visoke snežne okope in odvažali sneg v Ljubljanico. Kljub debeli plasti pa sneg zaenkrat ni napravil prevelike škode. Jutrnji vlaki so dosti v redu prihajali v Ljubljano in tudi telefonsko omrežje ni preveč trpelo. Samo nekateri telefonski naročniki so priglasili pretrgano zvezo.
Kakor v Ljubljani in okolici, je snežilo v vsej ljubljanski pokrajini in je zlasti na Blokah in na Kočevskem snežna odeja že nenavadno debela. Kmetje hite otresati vejevje, da obvarujejo sadno drevje hudih poškodb; ne morejo pa preprečiti škode, ki jo težko snežno breme napravlja po gozdovju. Ozračje je znosno, skoraj južno, in je živo srebro zdrknilo le za 3° pod ničlo, kar pomeni, da utegnemo še dobiti kašno novo zalogo snega, čeprav je nič več ne potrebujemo. Odštevši škodo na sadnem drevju in na polomljenih strehah, pa je naš kmet zadovoljen s takšno zimo, saj se bo zemlja primerno odpočila. Po zasneženih zimah si kmetje vedno obetajo dobro letino, zlasti tudi glede sadja.
Najbolj pa prihajajo letos na svoj račun naši mali in veliki zimski športniki. Že zgodaj zjutraj je bilo videti po Ljubljani rogovilarje, ki so hiteli ubirat sveže smučine po gričevju okrog Ljubljane ali dalje po Dolenjskem. Ljubljanska mladež pa ima spet osvežen svoj zimski raj pri Tivoliju. Kronika nesreč zaenkrat počiva.
O skobcih v Tičistanu nam je poslal zvest krmilec drobljancev naslednje opozorilo: Drzne ujede odnašajo v tej zimi že perjad z dvorišča v Ljubljani. Vsak dan se pojavlja po večkrat dvoje skobcev in trga udomačene krilatce v Tivoliju. Če še tako mahaš in ropotaš pod drevesom, se sivi skobci ne zmenijo za tvoje prizadevanje, dokler ne dosežejo plena, žalostno je gledati koristne pevce, kako se stiskajo po goščavi ali stražijo po vrhovih drevja, ne da bi si upali priti po pičo, tolikanj potrebno v ostrem mrazu.

 

Jutro, št. 32, torek, 10. februar 1942, str. 2, Prepoved smučanja – str. 3, Začelo je snežiti zares

Prepoved smučanja

Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino je izdal na temelju člena 3. Kr. zakonskega odloka z dne 3. maja 1941-XIX Št. 291 naslednjo naredbo;

Člen 1.
Do nove določbe je na vsem ozemlju Ljubljanske pokrajine prepovedano vsako civilno smučarsko udejstvovanje, bodisi posameznikov ali v skupinah.

Člen 2.
Kdorkoli bo zasačen pri smučanju ali ga bodo sploh zalotili zunaj lastnega bivališča, opremljenega s smučmi, bo takoj aretiran in kaznovan, ako dejanje samo ne bo pomenilo hujšega prestopka, z globo do 2000 lir ter z zaporom do 2 mesecev. Razen tega se kršitelju zaplenijo smučarski predmeti.
Kompetenca za ugotovitev neposlušnosti napram tej odločbi pristoji upravna oblasti prve stopnje, ki sodi v sumaričnem postopku na temelju naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8.

Člen 3.
Pričujoča naredba stopa v veljavo na dan, ki sledi nje objavi v »službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Objavljena bo v »Službenem listu« prihodnjo sredo. V veljavo pa stopa že ob 0. uri v četrtek 12. februarja.

Ljubljana. 9. svečana 1942-XX.

Začelo je snežiti zares

Za mrazom se nam obeta nov zimski rekord

Ljubljana, 9 februarja.
En rekord — namreč, kar se tiče mraza — ima ta zima že za sabo, zdaj pa se nam obeta, da bomo po vsej priliki doživeli šc drugega — zastran količine snega. Nič ni v naturi takega, kar bi bolj kakor vreme dražilo v človeku preroški dar, obenem pa tudi ni napovedovalca bodočih dogodkov in pojavov ki bi se tako pogostokrat motil kakor vremenski prerok. Od kraja smo se bali, da letos ne bomo deležni prave zime in zlasti, da bomo ostali brez snega, ki ga zemlja nujno potrebuje, da se pripravi na novo pomlad. Zdaj ga imamo že več ko dovolj.
V noči od sobote na nedeljo se je bela odeja toliko dvignila, da so morali plugi vnovič na ulice in ceste in da so bili delavci ves dan zaposleni z urejanjem prehodov in križišč. Padlo je toliko snega, da ga je bilo tudi za smuko preveč, čeprav ljubitelji zimskega športa niso hoteli zamuditi prilike in so tudi včeraj pohiteli v okolico. Včeraj popoldne se je hkratu začelo južiti, da je ponekod že kapljalo od streh. Čez noč pa se je ozračje vnovič ohladilo, a celi snopi debelih sveč visijo od žlebov. Davi je še zmerom po malem snežilo, v dopoldanskih urah pa so se snežinke močno zgostile in so padale z redko vztrajnostjo. Vse kaže, da smo sredi prave zime.
Če bo v tempu, kakor smo ga doživeli danes v dopoldanskem času, snežilo dalje, se moramo bati nevšečnosti v prometu. Zaradi preobilice snega so nastale okvare na električnih vodih in snoči je bila Ljubljana eno uro brez luči. Vodstvo mestne elektrarne pa je z intervencijo poskrbelo, da je okrog 21.15 prišlo omrežje spet v red.

 

Jutro, št. 33, sreda, 11. februar 1942, str. 3, Toliko snega že dolgo ni bilo (s foto!)– 3, Divjad prihaja v bližino hiš

 

Toliko snega ta čas že dolgo ni bilo

Zaradi zametov prihajajo vlaki v Ljubljano z velikimi zamudami, škodo pa trpi tudi tramvajski promet

Ljubljana, 10. februarja
Letošnja zima nas preseneča s svojimi muhami že od vsega početka in vsa znamenja kažejo, da krije nebo za svojo zastrto sivino še zmerom novih možnosti. V nedeljo je začelo snežiti in od takrat sneži z manjšimi presledki brez konca in kraja. Tako izdatnega belega blagoslova v februarju Ljubljana že dolgo ne pozna.
Nasprotno, zdaj ga je že toliko, da je v nadlego nam vsem. Oster veter, ki potegne od časa do časa, ga posnema z ulic in streh in ga siplje ob okna in ljudi. Ceste in hodniki so vsako jutro zasuti, da si zgodnji potniki ta vozniki s težavo utirajo gaz. Mestni delavci, ki so se jim pridružili še
številni sezonski pomagači — brezposelniki, ki so na ta način prišli do zaposlitve, so pač edini, ki se ga zdaj lahko še vesele od srca — imajo od jutra do večera polne roke dela. Plugi, včasih na konjsko vprego, včasih motorizirani orjejo ceste na vse strani, vendar se tudi v mestnem prometu že na mnogih krajih pojavljajo nerednosti. Največ zastoja Je visoki sneg povzročil doslej pač na železnicah. Vlaki, ki prihajajo v Ljubljano ali vozijo iz nje, doživljajo velike zamude. Ko smo se malo pred poldnem obrnili na glavni kolodvor, smo izvedeli, da dolenjca, ki prihaja sicer ob 9.52, še zmerom od nikoder ni in da je napovedane kar za poltretjo uro zamude.
V mestu je največ trpela električna cestna železnica. Proge so bile davi tako zasute, da so tramvaji bredli v snegu in rezali brazde kakor ladja valove. Kretnice so morali sproti čistiti. Zaradi tega so bile na vseh progah znatne zamude, po več časa ni bilo nobenega voza, potem pa so sledili drug za drugim. Rekord je bil dosežen na viški progi. Ob 10. je privozilo do Langusove ulice iz mesta 8 vozov. Enemu so zamrznila kolesa, da so ga morali vpreči v dva druga. Preden so očistili kretnico, so privozili nadaljnji trije, tako da jih je bilo skupaj enajst. Potem se je »konvoj« treh voz s polževo hitrostjo vrnil proti mestu. Vpreči so morali še četrti voz, če ne bi bili vsi obtičali. Vendar pa hitrosti niso mogli povečati in so potrebovali od Langusove ulice do pošte cele tri četrt ure. Med potjo je večkrat zmanjkalo toka. Zamrzli voz so spravili na prosti tir pred Evropo. — Zamude so bile tudi na drugih progah.

Divjad prihaja v bližino hiš

Pomagajmo ji, kjer moremo, prestati hudo zimo

Visoko zapadli sneg je povzročil naši divjadi mnogo težav. Pred kratkim jo je moril mraz, zdaj pa debela snežna odeja onemogoča, da bi si divjad poiskala zadostne hrane. Zlasti trpi mlada divjad, ki komaj stopica po debelem snegu in se venomer vgreza vanj. Muči se pri razkopavanju snega, da bi prišla do kopnih tal. In ko se ji že zdi, da bo dosegla svoj namen, se znajde pred novo oviro, tla pod snegom so od zadnjega mraza poledenela in divjad zaman razbija trdo ploščo, da bi dosegla mrvico mahu ali bilja.
Zato ni čudno, da prihaja letos divjad spet v bližino domov in sicer pernata divjad prav tako kakor štirinožna. Zakupniki revirjev gotovo store vse, da s krmljenjem olajšajo divjadi prebiti zimo. Čut ljubezni do prirode pa zahteva tudi od ostalega prebivalstva po samotnih domačijah, da ima usmiljenje z divjadjo, da je ne preganja, marveč ji olajša zimsko bedo in ji uteši glad. Obenem nam veleva dolžnost, da v teh časih mislimo na uboge ptice, ki so se zadnje dni kar poskrile pred snežnim naletom in zdaj gladujejo. Navezane so zgolj na hrano po krmilnih hišicah in pa kar najdejo paberkov pod kozolci, pri hlevih in gnojiščih. Če se zdaj izkažemo naklonjeni, ko so v najhujši stiski, nam bodo drobljanci hvaležno vse povrnili s svojo veselostjo in koristnostjo. Saj bo prav kmalu pomlad in spet nas bodo ptički razveseljevali z žvrgolenjem, z znašanjem gnezd, s krmljenjem mladičev, še prav posebno pa z ugonabljanjem škodljivega mrčesa, ki bi nam brez ptičjega nadzorstva ugonobil sadno drevje. Zlasti naj učiteljstvo priporoči šolski mladini, da venomer skrbi za prehrano ptičev in da nudi živalim v svobodi pomoč, kjer koli se za to ponudi prilika. Kadar bo pri vsaki hiši na
deželi, kakor tudi v mestnih okoliših, vsaj po ena krmilna hišica, takrat bomo lahko govorili o resnični ljubezni do prirode.
Kako zvesta ostane divjad, če smo ji rešili življenje, nam pričujejo mnoge zgodbe. Neredko se zgodi v naših krajin, da se udomačena divjad vrača k svojim rešiteljem in negovalcem. Tokrat pa čitamo v drugih listih naslednjo ljubko zgodbico:
Predlanskim je neko dekle našlo v okrožju Pirni na Saškem v deteljišču srno novorojenko. Ker bi bila živalca, prepuščena sama sebi, gotovo poginila, jo je dekle vzelo s seboj na dom in jo vzgojilo s steklenico. Srnica je krasno zrasla in je nikoli niso imeli v ograjenem prostoru. Za čudo se ni bala niti psov, ker je pač bila vedno pri otrocih in se je z njimi potepala po vasi ter se igrala nenavadno razumno. Lansko pomlad pa je srnica sledila klicu prirode. Neki srnjak jo je zvabil s seboj v gozd in ljubke srnice ni bilo več na izpregled. Ko pa je pritisnila letošnja zima, se je srnica spomnila domačije v vasi. Lepega dne se je znašla na dvorišču in pozorno čakala, da jo ugleda kdo od domačih. Seveda so jo takoj poklicali po imenu in srnica je priskakljala v hišo. Njena prva pot je bila namenjena tja, kamor je bila najbolj navajena, na svoje ljubo ležišče na starinski zofi za pečjo. In tako je srnica spet v toplem zavetju in je rešena.

 

Jutro, št. 34, četrtek, 12. februar 1942, str. 4, Stotine ljudi pod zemeljskim plazom, Peru –
str. 5, Kronika, Sedem žrtev plazu, Italija

Stotine ljudi pod zemeljskim plazom

Iz Peruja so sporočili, da se je silen zemeljski plaz udrl s hriba nad mestom Urubambo v perujski pokrajini Cuzco. 400 oseb je ostalo pod razvalinami mnogih hiš. Okrog 2000 oseb je ostalo brez strehe in so izgubile vse svoje imetje. Plaz je povzročilo hudo deževje v zadnjih časih, ki je napravilo tudi poljedelstvu ogromno škodo.

Kronika

Sedem žrtev plazu. »Piccolo di Trieste« poroča o hudi nesreči, ki se je v ponedeljek zjutraj na vse zgodaj pripetila blizu vasi Carandrie pri Ventimiglii. V hribu se je utrgal močan plaz ter zasul skromno leseno stavbico ob železniški progi, v kateri prebivajo vojaki, ki opravljajo stražno službo na progi. Tedaj se je v poslopju mudilo 10 mož, a trije izmed njih so se o pravem času rešili, medtem ko je težka gmota ostalih 7 pokopala pod seboj. Rešeni tovariši so takoj organizirali pomoč, a reševanje je bilo zelo težavno, ker je grozila nevarnost, da se zemlja začne na novo usedati. Po dolgem kopanju so izgrebli trupla treh svojih tovarišev. Ostala štiri trupla še iščejo. Na kraj nesreče so prihiteli prefekt pokrajine in pa predstavniki vojaških oblastev.

 

Jutro, št. 35, petek, 13. februar 1942, str. 5, Debela snežna odeja je začela kopneti

Debela snežna odeja je začela kopneti

Novo mesto, 10. februarja.
Že mnogo let ni padlo toliko snega kakor letos. Po daljšem ostrem mrazu, ko je več dni zaporedoma kazal toplomer več stopinj pod ničlo, se je nebo pooblačilo in pričelo je polagoma zopet snežiti. Skoro vsak dan je padlo nekoliko snega, ki je pomnožil že itak precej debelo plast snega. Tudi pretekli nedeljo ga je zapadlo nekaj, vendar je proti večeru nehalo snežiti. Padlo ga je toliko, da so morali ceste orati s snežnim plugom. V ponedeljek pa je pričelo ponovno močno snežiti in droben, pravi zapadni sneg je naletaval prav gosto ves dan. S plugom preorane ceste so bile spet kmalu popolnoma zadelane. Iznova je bilo treba s plugom orati cesto, da je promet mogoč. Povsod je najmanj 1 m debela snežena plast, po višjih legah pa še mnogo več. Po kočevskih gozdovih in po Gorjancih ga je nad 2 m visoko. Hoja je po cestah, čeprav je sneg preoran, precej težavna, Ker se sneg kar mete pod nogami in ni nobena stopinja čvrsta.
Zaradi velikega snega trpi zlasti divjačina, ki si ne more v velikem snegu poiskati hrane. Tako bo sneg med divjačino napravil mnogo škode. Nekaterim ljudem primanjkuje zaradi dolge in ostre zime kurjave, ki pa jo je v sedanjih časih tudi težko dobiti. Vse delo v gozdih počiva, zato si vsakdo želi, da bi zima kmalu popustila. K sreči je popolnoma prenehalo snežiti in so nastopili jasni, prijetni dnevi.

 

Jutro, št. 36, sobota, 14. februar 1942, str. 3, Volkovi na pragu dolenjskih vasi - str. 3 Nov val mraza
str. 5, Dve žrtvi zime

Volkovi na pragu dolenjskih vasi

Huda zima je močno prizadela našo divjad

Novo mesto, 12. februarja
V prostranih dolenjskih gozdovih radi ostre zime trpi zelo divjad, ki zaradi debele snežne odeje ne more priti do potrebne hrane. Po samotnih domačijah imajo dnevno v gosteh sicer tako plaho srnjad. Naše dobro gorjansko ljudstvo je pravilno razumelo veliko stisko naše divjačine in poklada dnevno pod kozolce vsaj najpotrebnejšo hrano. Stalna pojava srnjadi v bližini osamljenih gorskih bivališč pa je privedla posebno s kočevskega Roga v naše vasi tudi lačne volkove. V torkovih večernih urah sta prispela na neko osamljeno domačijo, oddaljeno komaj 400 m od znane vasi Smuke, kar dva volkova, ki sta gonila pred seboj ljubko mlado srno. Vsa onemogla se je srna zatekla v bližnji kozolec, kjer sta jo pa kljub viku in kriku domačinov volkova raztrgala in požrla in se je domačinom le težko posrečilo odgnati oba volkova od hiše zopet v gozd.
Poleg zime in zankarjev so pričeli sedaj še volkovi uničevati našo divjad in obstoja resna nevarnost, da bo to zimo občutno iztrebljena v dolenjskih gozdovih. Lastniki lovišč so pričeli sedaj nastavljati divjačini hrano, kar pa še ni dovoljno in je nujno potrebno, da tudi ostalo naše podeželsko prebivalstvo s krmljenjem pomaga naši divjadi prebiti to ostro zimo.
V še večji nevarnosti pa se nahajajo tudi naši krilati prijatelji, ki prav tako radi debele snežne odeje ne morejo priti do hrane in trpe največje pomanjkanje. Hud mraz in gladovanje dnevno uničujeta po Dolenjskem na stotine ptic in pri tem posebno trpe škorci, ščinkovci, drozgi in taščice, ki jih najdemo dnevno veliko število zmrznjenih. Nujno potrebno je, da se tudi na našem podeželju postavijo krmilne hišice, kjer bodo naši krilati prijatelji lahko vsak dan našli vsaj najpotrebnejšo hrano. Za to uslugo se bodo posebno našim kmetom zelo oddolžili z uničevanjem škodljivega mrčesa in rešili marsikateremu kmetovalcu njegov sadonosnik. Ne zapirajmo torej svojega srca in ne gledajmo ravnodušno na propast naših najboljših prijateljev, temveč jim takoj priskočimo na pomoč.

Nov val mraza

V noči od četrtka na petek se je vreme spet naglo spremenilo. V četrtek popoldne je bilo nebo jasno, skoraj že pomladansko. Čez noč pa je pritisnil mraz. V zgodnjih jutranjih urah je legla na mesto megla. Živo srebro je padlo globoko pod ničlo. Toplomer v vremenski hišici v Zvezdi je kazal najnižjo temperaturo —16.6. v Rožni dolini je živo srebro zdrknilo na —19, v Trnovem na —21. Najhujši mraz pa je bil na Barju, kjer je kazal toplomer spet —23°.
Vremenski preobrat je tembolj zanimiv, ker je v sredo in četrtek čez dan prevladovalo južno vreme. V sredo zgodaj zjutraj je sicer kazal toplomer v Trnovem —12° in v Zvezdi pa —7.4. toda čez dan se je živo srebro dvignilo na +0.4. Popoldne je sonce tako toplo sijalo, da je začel sneg naglo kopneti. Raz strehe je zdaj pa zdaj zgrmel cel plaz. Jug je bil v četrtek še močnejši in je celo v zgodnjih urah bila najnižja temperatura samo —3.8, čez dan pa se je živo srebro dvignilo na +0.3. Popoldne je sonce še bolj ogrevalo kakor v sredo in sneg je še boli kopnel. Bil je pravi spomladanski dan. Najsi je spet nastopil mraz, vendar ima sonce že znatno moč in dan se je tudi toliko že podaljšal, da ni pričakovati da bo novi val mraza trajal delj časa. Megla v zgodnih urah je po drevju in nasadih brzojavnih žicah in ograjah naredila precejšnje ivje. Delavci, ki jih je najela mestna občina, pridno odvažajo sneg. Posebno čistijo tramvajske proge, da se promet razvija brez zamud. Ljubljana ima nov plug za oranje snega, last družbe A. A. S. S., ki ga uporabljajo predvsem za cste izven mesta. Vprežen je v močan traktor znamke Deutz. Plug je zoral široke brazde po mnogih cestah naše pokrajine. Snežna odeja je še vedno debela 51 cm.

Dve žrtvi zime. Ko je pred dnevi mraz popustil, so se začeli po strminah valiti snežni plazovi. Na žalost so zahtevah tudi svojo žrtev. S Korenega nad Horjulom je šel v ponedeljek zjutraj posestnik Andrej Velkavrh po opravkih v Polhov Gradec. Spotoma ga je zajel snežni plaz, ki je pridrvel po strmem pobočju. Ljudje so sicer opazili nesrečo in prihiteli ponesrečencu na pomoč, toda Velkavrha so iz snežnega objema odkopali že mrtvega. V snegu se je zadušil in dobil tudi hude notranje poškodbe. Truplo ponesrečenca so prepeljali na njegov dom in ob udeležbi vse soseske pokopali na domačem pokopališču. — Zima pa je zahtevala še drugo smrtno žrtev. K posestniku Casermannu v Cerknici je prišla preteklo soboto zvečer neka slaboumna beračica. Ko si je izprosila milodar, je odšla, čeprav so jo domači vabili, naj ostane čez noč v hiši. Zjutraj, ko je šel domači hlapec za delom, pa je našel beračico zmrznjeno pod kozolcem. Ubožico so pokopali na cerkniškem pokopališču.

 

Jutro, št. 39, sreda, 18. februar 1942, str. 5, Z Gorenjskega (Kamnik, Domžale), Koroška (dve žrtvi plazu)

Z Gorenjskega

V planinskih krajih je letošnja huda zima zahtevala že več žrtev. Tudi na Koroškem se je primerilo nekaj nesreč. Od Sv. Katarine poročajo, da je plaz ugrabil 68-letno Katarino Käferjevo in ll-letno Lavro Gruberjevo ne daleč od bivališča. Plaz ju je vlekel kakih 40 metrov za seboj in ju globoko zagrnil. Šele naslednji dan so ju mogli izkopati. Obe žrtvi sta bili seveda že mrtvi.

 

Jutro, št. 40, četrtek, 19. februar 1942, str. 3, Pozor pred plazovi!

Pozor pred plazovi!

Ko se po malem bliža pomlad in nastopa odjuga, se začnejo trgati plazovi. To je neizbežen proces proti koncu vsake zime, še prav posebno pa je treba na nevarnost plazov opozoriti letos, ko imamo toliko snega, kakor ga že leta nismo imeli. Napačno je misliti, da so plazovi nevarni samo v planinah. Ubije te lahko tudi plaz z visoke strehe in ponesrečiš se lahko tudi na nedolžnem pobočju. V listih čitamo zadnje čase pogosta poročila o takih nesrečah. Zlasti na Koroškem se je zadnji čas primerilo več nezgod.

Iz Črne v Mežiški dolini poročajo: 17 letni rudarjev sin Lovro Kotnik je šel 10. februarja okrog 16. ure z doma po strmem pobočju v bližnji gozd, da nabere smrečja. Naenkrat se mu je pod nogami sprožil sneg. Plaz ga je nesel kakih 100 metrov globoko in ga popolnoma zasul. K sreči so prav tisti čas šli otroci iz šole in so videli nesrečo. Hiteli so po orožnike, s katerimi so prišli na kraj nesreče še nekateri drugi reševalci. Naglo so razgrebali plaz, vendar se jim je šele po dveh urah posrečilo rešiti Kotnika iz snežnega objema. Prestal je smrtni strah, v ostalem pa si je kmalu opomogel in se nepoškodovan vrnil domov.

V Malnici na Koroškem so šli 18 letni Gvido Pacher, 17 letni Jurij Reitmayer in 17 letni Henrik Oppeneiger na izlet na Pohartovo področje. Nenadno se je nad njimi utrgal plaz in vse tri zasul. Gvido in Jurij sta bila zasuta tik skupaj in sta si medsebojno pomagala ter se rešila. Nato sta naglo reševala še Henrika. Ko sta ga spravila na varno, ni mogel hoditi, ker se mu je pri padcu zdrobila noga nad kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico v Gasteinu.

V Lavantinski dolini je bil 18 letni pomožni delavec Tomaž Knap na delu v kamnolomu. Nenadno se je utrgal plaz snega in kamenja, ki je Knapa zasul precej visoko. Kamenje mu je hudo polomilo obe nogi. Pripeljali so ga v bolnišnico v Volšperku.

Tudi na Spodnjem Štajerskem je plaz ugrabil človeško življenje. Neki delavec iz pivovarne v Laškem je imel skromno hišico v okolici Laškega. Ko je nehalo snežiti, je šel čistit sneg na poti. vodeči k njegovi hišici. Naenkrat se je više nad njim utrgal plaz, ki je delavca odnesel kakih 250 metrov daleč in ga zasul z velikimi kopami snega. Sosed je videl nesrečo in je hitel po orožnike. Takoj so začeli zasutega odkopavati. Ko so po poldrugi uri prišli do njega, je bil že ves trd. Več kakor dve uri so ga skušali obuditi v življenje, toda zaman. Vsi ti primeri nas zadostno prepričujejo, da je pozornost pred plazovi vedno na mestu.

Jutro, št. 41, petek, 20. februar 1942, str. 5, Iz Spodnje Štajerske (2 otroka pri Makolah, pri Spodnji Kapli na Kozjaku posestnik in otrok)

Iz Spodnje Štajerske

Plaz je zasul dva otroka. V »Jutru« smo včeraj našteli vrsto nesreč, ki so se zadnji čas primerile zaradi plazov. Sedaj poroča mariborski dnevnik o posebno trpki nesreči, ki se je zgodila v Dravinjski dolini in je ugrabila dve mladi življenji. Pri Makolah se je utrgal velik plaz in je zagrmel v dolino. Po usodnem naključju sta se prav takrat vračala iz šole l0 letni Lojze Černoga in l0 letna Marija Colnaričeva. Preden sta se zavedla nevarnosti, ju je zgrabil plaz in ju pokopal pod seboj. Orožništvo je bilo kmalu obveščeno o nesreči in prihiteli so tudi sosedje. Kakih 50 oseb se je udeležilo reševanja. Čeprav so naglo odkopavali sneg, se jim vendar ni posrečilo, da bi oba otroka rešili živa. Zadušila sta se pod veliko kopo snega. Trupli so prepeljali v mrtvašnico v Makolah. Nesreča je zbudila med prebivalstvom mnogo sočutja.

Dve žrtvi plazov na Kozjaku. Tudi na Kozjaku je plazovje ugrabilo dve žrtvi. 54-letni posestnik Karel Schmidt s Spodnje Kaplje je bil globoko zasut od plazu. Na pomoč so prihiteli člani brambovskega odseka iz vasi. Tri ure so razkopavali plaz, nakar so Schmidta izkopali mrtvega. Pokojnik je zapustil vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. — Nadalje je plaz zasul 13-letnega Janeza Vollmaierja. Dečka so pogrešali že od 7. februarja. Po poizvedbah so dognali, da je šel 6. februarja v tako imenovani Peštov graben, kjer ga je najbrž zajel velik plaz. Orožniki in brambovci iz Brezna iščejo naokrog, kje utegne biti Janez Vollmaier pokopan. Doslej ga še niso mogli najti. Vsi ti tragični dogodki potrjujejo, kar smo v »Jutru« že zapisali, da je previdnost pred plazovi povsod na mestu.

Jutro, št. 50, torek, 3. marec 1942, str. 5, Kronika – Plaz zasul 5 delavcev
str. 5, Iz Novega mesta, Plaz s strehe zasul dva otroka
str. 5, Iz Spodnje Štajerske, Plazovi na cesti onkraj Miklavževega hriba pri Celju so zelo pogosti
Jutro, št. 52, četrtek, 5. marec 1942, str. 5, Kronika, Žrtev plazu pod Velikim Klekom

Plaz zasul 5 delavcev. Nad cesto, ki vodi med Cave del Predil in Riofreddom [med Rajbljem in Mrzlo Vodo], se je utrgal snežni plaz in jo zasul v dolžino 80 metrov. Prišla je večja skupina delavcev, da bi očistila cesto od snega. Nenadno pa se je v hribu utrgal nov plaz in zajel 5 delavcev. Tovarišem se je po dveh urah napornega dela posrečilo izkopati vseh pet ponesrečencev, ki so bili še pri življenju. Resnejše poškodbe je imel le eden izmed njih.

n— Plaz s strehe zasul dva otroka. Ob odjugi se vsipavajo kar celi plazovi težkega snega s hiš in stalno ogrožajo pešce. V Predgradu je težak plaz zasul 5 letnega Petra Smuka, v Brdavcih pri Dragatušu pa 6 letnega Leopolda Tomana. Oba otroka so sosedje komaj izvlekli izpod debele snežne odeje, vendar so težke mase snega zlomile obema dečkoma desno nogo. Zdravita se v kandijski bolnišnici.

Plazovi na cesti onkraj Miklavževega hriba pri Celju so zelo pogosti. Neki desetletni šolar je šel popoldne domov, ko je naenkrat opazil, da hrumi proti njemu kakih 40 m širok plaz. Brž se je skušal rešiti na drevo, toda bil je preslab, že ga je zajel sneg in ga potegnil s seboj v globino. K sreči je v bližini stal neki moški, ki je mladeniča izkopal in rešil smrti.

Žrtev plazu pod Velikim Klekom. Na avtomobilski cesti, vodeči na Veliki Klek (Grossglockner), je postala žrtev plazu neka 50 letna ženska in sicer na kraju, kjer se plazovi le redko kdaj pojavijo, ženska je bila zelo krepka, da se čudijo, kako jo je mogel ugonobiti razmeroma majhen plaz. Sodijo, da jo je v strahu pred bližajočim se plazom zadela srčna kap, nakar jo je zagrnil sneg. Ko so jo kmalu nato izkopali, so bili vsi poizkusi obujenja zaman.