Večer, Šport - Inko Bajde: Prepovedani vzponi na Ararat, Obisk poljskih alpinistov, Nesreče
PREPOVEDANI VZPONI NA ARARAT
Že nekaj let nazaj vlada izredno zanimanje za najvišji vrh Turčije ARARAT (5165 m), kamor se odpravljajo planinci skoraj z vsega sveta. Tudi planinci iz Plevlja (Črna gora), s katerimi so imeli člani AO Kozjak Maribor zakazan sestanek na Durmitorju, so se letos 14. julija odpravili na ARARAT, toda tokrat se je zataknilo. Pod vznožjem v Dogu Bajazit so jih prestregli policaji in jih zavrnili, prav tako kot 40 skupin iz raznih držav, ki so bile tam že pred njimi. Nihče namreč ni vedel, da je v turškem uradnem listu izšla prepoved o vzponih na Ararat in to šele 19. julija.
V podobne škripce so prišla tudi naša dekleta Majda Mazovec, Silva Primožič in Martina Silar iz Ljubljane, ter Zinka Slapar iz Kamnika in Djurdja Sušević iz Zagreba, ki sestavljajo samostojno odpravo na Ararat, pod pokroviteljstvom Arene in ob pomoči ševilnih podjetij, med tem ko so s časopisnimi hišami sklenile dogovor za poročanje. Kaj bo seveda ne vedo, vendar so se odločile in odpotovale. Ali bodo cilj turške gore ali morda celo perzijski Demavend (5671 m) tega pa za enkrat še ne vedo povedati.
OBISK POLJSKIH ALPINISTOV
22 poljskih alpinistov, ki so se mudili v italijanskih Dolomitih se je ustavilo tudi v naših gorah. Trenutno se mudijo v Kamniških alpah, kjer so preplezali ,,Kamniško" v Koglu in Vršičih, raz Dedca itd., imajo pa namen obiskati tudi Julijske alpe.
Njihov rojak, eden najuspešnejših poljskih alpinistov Andrzej Mroz, ki je v zadnjem času živel v Franciji in v skupini Mt. Blancka opravljal najtežje ponovitve, ter prvenstvene vzpone, pa je izginil. Nazadnje so ga videli 17. julija letos na Aiqui Noir des Peuterej in ker za njim ni nikake sledi, domnevajo, da je padel v ledeniško razpoko.
NESREČE
Zadnje čase je v naših gorah veliko nesreč, saj se letno ponesreči tudi po 10 ljudi. Ta številka je glede na število alpinistov in število opravljenih vzponov mnogo previsoka, tudi če upoštevamo, da spada plezanje v najvišji razred tveganja. Ugibanj in mnenj o vzrokih nesreč je več. Doslej je edino resno analizo napravil član Akademskega planinskega društva dr. Stane Jurca. Komisija se strinja z njegovimi zaključki. Splošno mnenje pa je, da gre v večini primerov, za malomarnost in neupoštevanje osnovnih pravil varnega plezanja in pravilnega varovanja. Nov alpinistični pravilnik posebno poudarja izpite iz varovanja (dinamično), samoreševanja in reševanja drugega v navezi.
I. Bajde