Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Iz zgodovine Mojstrane

Glas: Zgornjesavska vas Mojstrana, ki se razprostira na obeh straneh Bistrice, je danes ena najpomembnejših izhodiščnih točk za dolino Vrat, Krmo in Triglav.

Iz zgodovine Mojstrane

Zgodovina Mojstrane je stara in, bogata, vendar se je je ohranilo zelo malo. Stoji še stara cerkev sv. Klemena iz predgotiške dobe in razvalina tovarne portlandskega cementa. Mojstrana ima izrazito železarsko zgodovino, ki se prične v trinajstem stoletju in zaključi ob koncu 19. stoletja. Topilništvo železa se omenja že 1291. in 1318. leta v času brižinskih škofov iz Bavarskega. Prebivalci Mojstrane so se priselil iz Dolenjske. Nastale so kmetije in preprosta topilna ognjišča. Eno topilnico je imelo več lastnikov, trije ali štirje. Končno pa so se od kmetskega stanu odločili pravi poklicni železarji. Ti so morali vsako leto nositi železo kot davek v Škofjo Loko, kjer so bile brižinske posesti.

Pogoji za razvoj železarstva so bili v Mojstrani zaradi rude, oglja in vodne moči zelo ugodni. Rudo in oglje so dobili v dolini Radovne in Vratih. Iz skromnih topilnic se je skozi stoletja razvila pomembna fužina. V času italijanskih kovačev, katerim je pripadala Mojstrana, so svoje železarske izdelke vozili preko Trbiža v Genovo in Kobarid in od tam dalje v Gorico in Cividale. Dolgo so v Mojstrani kovali Buccelliniji sami, pozneje 1601. pa so prodali polovico deleža Bononiju. Leta 1623. je baronica Egenberg prodala obrate Babtistu Bernardiniju. Fužine pa so nenehno šle iz rok v roke. Tako so 1660. leta kupili fužino Mojstrane Italijani Locatelliji, od njih pa 1730. leta zakupnik Krištof Forstlechner. Mojstrana, katere ime izhaja verjetno iz italijanske besede »maestri« ali naše »mojstri«, je bila dolga stoletja v neposredni zvezi s Plavžem pri Jesenicah. Kdor je talil na Plavžu, je bil obenem tudi gospodar Mojstrane, kjer so bila 3 kladiva za prekovanje in vlečenje železa. Po Locatellijih so 1734. leta prešla kladiva v posest Pittonija pozneje 1749. leta pa Kajet Brankoviču v zakup. Leta 1752. je Micheangelo Zois kupil Plavž in Mojstrano, s katerima je nekaj let upravljal Žiga Zois. Po Zoisu je prešla Mojstrana v posest savskih fužinarjev Ruardov, katero je zadnji Ruard prodal Kranjski industrijski družbi. Ruard, obratov v Mojstrani ni vzdrževal, zato so iz leta v leto propadali. V Mojstrani je delovala ena pudlova peč, varilni ogenj za »mozeljne«, za življenje železa z zaprtim ognjiščem za ogrevanje in težko kladivo za mozoljne. Obratovali sta še dve kladivi, eno za grobo in drugo za fino vlečenje jekla. Pod KID je fužina slabo obratovala, 1885. leta so jo hoteli prodati vendar je do prodaje prišlo šele leta 1889. Dne 6. 6. 1889. je bila fužina Mojstrana prodana za 2.500 forintov tvrdki Amonn iz Dunaja.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.