Slovenski vestnik: Pred kratkim je izšla knjiga »Gore pod polnočnim soncem«, ki jo je napisal znani slovenski zasavski alpinist iz Trbovelj Janez Bizjak.
Avtor opisuje najmanj raziskano območje na svetu - Grenlandijo.
Štiri jugoslovanske alpinistične odprave so že bile na Grenlandiji - hrvaška leta 1971 in tri slovenske leta 1978, 1980 in 1981. Prvo slovensko iz Zasavja (1978) je vodil nas avtor knjige Janez Bizjak, pri drugi iz Maribora je sodeloval, tretjo pa so opravili alpinisti iz Domžal. Vse štiri odprave so bile zelo uspešne, saj so odkrili nov svet in preplezali celo vrsto novah deviških vrhov ter jim dali svoja imena. To je prva knjiga, ki seznanja javnost z dosežki jugoslovanskih alpinistov na Grenlandiji in s tem z nevarnostmi, napori, stiskami in zmagami. Na Grenlandiji je namreč tako, da je uspešna vsaka odprava, kateri se posreči priti nazaj.
Kar Janezu Bizjaku še posebno štejemo v čast in kar karakterizira avtorja kot človeka, ki se zna vživeti in tudi skuša razumeti usodo in sploh življenje drugih narodov - v tem primeru prebivalcev Grenlandije, Eskimov, je predvsem to, da je temu narodu posvetil skoraj eno tretjino svoje knjige. Pri tem je prišel do zaključka, da imamo prav Slovenci veliko skupnega z Eskimi; tako pravi avtor: »Slovenci imamo veliko skupnega s tem ljudstvom. Oboji smo stali ob strani, ko so si delili kolonije, ni nas bilo zraven, ko so s krvjo uničevali stare kulture in ko so v imenu nove omike požigali in ropali. Kaj smo mi lahko kradli na tem svetu? Kamnu prgišče zemlje, da je zraslo nekaj krompirja in boba, v hostah drva, v rekah ribe, v pečinah divjad. Nič drugega nismo naropali. Ni nas bilo tudi zraven, ko so določali kapital, in tudi nismo sedeli za mizo, kjer so pijani od šampanjca sklepali o miru in vojni, pečatili dosmrtno usodo milijonom v posmeh njihovim žrtvam za svobodo.«
Janez Bizjak torej ni samo pustolovec (njegova prva slovenska odprava je to vsekakor bila), marveč je tudi velik človekoljub - nekakšen slovenski Nansen (norveški raziskovalec polarnega sveta in filantrop ter Nobelov nagrajenec).
Ni naš namen opisovati življenje članov slovenskih odprav na Grenlandiji, ker menimo, da bomo o tem največ zvedeli iz njegove knjige, ki jo bomo v kratkem dobili tudi v celovške knjigarne. Kar hočemo še povedati, je namreč to, da nam Janez Bizjak ni nepoznan. On je namreč lansko leto predaval v Celovcu in v Ločah ter nas v besedi in sliki popeljal v gore s pol nočnim soncem. Dobro imamo še v spominu tega prijetnega predavatelja, ki mu vsekakor gre zahvala, da je široki javnosti omogočil spoznati junaška dejanja vsekakor preskromnih jugoslovanskih alpinistov, ki svojih dosežkov ne znajo spraviti v široko javnost. Tu se je treba zgledovati, kako to gre pri drugih narodih (Reinhold Messner itd.). Skromnost je sicer lepa čednost, če pa je pretirana je to pa že greh. Janez Bizjak, čeprav skromen človek, se je dokopal do spoznanja, da takšni smeli podvigi ne smejo biti poznani samo malemu krogu ljudi; zagrabil je za pero in napisal knjigo, ki bo vsekakor velika spodbuda tudi še za druge odpravarje, da bodo nadaljevali pri tem fasciniranem odkrivanju še ga sveta.
Slovenski vestnik, 21. januar 1983