Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Jelenk

Naš Stik – Vladimir Habjan: Vreme je silno muhasto, v gorah je zapadel sneg, močan veter piha … Kam naj se torej človek odpravi, če želi imeti občutek, da je še vedno v hribih, pa da je kolikor toliko varno?

Naš Stik - december 2007 - Planinarjenje


 

Jelenk

Vreme je silno muhasto, v gorah je zapadel sneg, močan veter piha … Kam naj se torej človek odpravi, če želi imeti občutek, da je še vedno v hribih, pa da je kolikor toliko varno?

Za spremembo tokrat ne gremo v visoke gore, pač pa v hribe v notranjost Slovenije. Naš cilj: Jelenk, 1107 m, nad Spodnjo Idrijo. Mrzlo jutro je, dan pa je nasprotno od napovedi lep. Prvi vzpon opravimo do bližnje cerkve, od koder je lep razgled po okolici. Idrijska "gora" se dviga na nasprotni strani Idrijce. V velikem industrijskem predelu kar dolgo iščemo začetek poti. Saj pot je markirana, le oznak ne najdemo … Na prvi travnati poseki končno najdemo te presnete rdeče-bele kroge. Nikjer ni nikogar, blažen mir je, zato si "sposodimo" nekaj odličnih domačih jabolk.

Gozd ima neverjeten razpon vseh vrst barv. Zato res obožujem jesen! Malo naprej naletimo na odcep, desno vodi zelo zahtevna plezalna pot. Sem gremo! Nad nami se stemni, od nekod se pripodijo temni oblaki, zapiha tudi močan veter. Tudi tu ne bomo ušli slabi napovedi … Svet postane zahteven, strm in skalnat. Klini in doma izdelane jeklenice vodijo čez strmo pobočje visoko nad Idrijco. V daljavi se odkrivata Blegoš in Porezen. "Ferata" se izteče na gozdnem robu. Tu se odkrije še južna stran. Spet posije sonce. Barve okolice postanejo ponovno živahnejše. Nadaljujemo po bolj položnem svetu. Na mali jasi nas pozdravi domačin in poklepetamo. Vidimo, da je pravi rokodelec, vse opravi sam, ima celo svoj drobilnik kamenja. Vijugasti kolovozi nas končno le pripeljejo do vrha. Ta pa nas malce razočara, saj je razgled zastrt zaradi množice dreves. Vseeno se v daljavi odkrijeta celo Velika in Mala Baba na Kaninu! Spet se stemni, kar naenkrat nas "napade" močna snežna ploha.

Razgled proti Blegošu

Mraz in veter pritiskata in nas primorata k hitremu sestopu. Pred skromno bajtico nas pred neurjem reši rokodelski domačin in nas povabi v hišo. Vstopimo v prijetno izbo, kjer nas pozdravi še žena. Težko najdeš tako vzdušje: stara domačija, ob mizi krušna peč, na stenah lepe hribovske slike in starodavna ura, v kotu križ, na mizi zguncana harmonika, pa seveda prijazni ljudje … Zdaj priromajo na mizo vroč čaj, domače žganje in keksi. Pogovor brez zadrege steče in kar dolgo klepetamo o vseh možnih temah, predvsem pa o tem, kaj še lahko najde človek tu visoko gori in kaj nas vleče dol v mesto.

Jelenk

Dan je kratek, treba bo odriniti. Poslovimo se in odpravimo. Spet se zjasni, prav aprilsko vreme je. Vijugamo skozi barviti gozd vse do doline. S ceste se ozremo nazaj na mali kucelj, ki nam je odkril nekaj novega: čeprav nas vleče vedno v visoke gore, pa smo spoznali toplo hribovsko dušo in domačnost tudi tu, v teh nižjih "gorah" in krajih …

V pomoč pri orientiranju vam bosta zemljevida Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1 : 50.000, Geodetski zavod Slovenije, 2004, in Planinska zveza Slovenije, 1988.

 

Vladimir Habjan

Arhiv: Naš Stik  

Na prvi jasi

Domačija

V zahtevnem svetu

Idrija

Pogled na jug

Kmečka izba

V sestopu

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Jelenk"

Jure Laharnar,

Kot je že zgoraj komentirala Maja - slika z naslovom Idrija, ki je slikana z vrha Kendovih rob, prikazuje Spodnjo Idrijo.


Maja Anderlič,

spodnja idrija, ne idrija...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.