Dnevnik - Gorazd Suhadolnik: V poletni planinski sezoni so najbolje obratovale planinske koče v visokogorju, ... 
aktivni.si Gorenjski glas Liza
... zaradi njihovega zaprtja in prehoda na drugačen delovni čas v nižje ležečih kočah pa je treba prilagoditi načrtovanje jesenskih tur v gorah in še večjo pozornost posvetiti varnosti.
Vse visokogorske koče v Julijskih Alpah razen Dom na Komni, ki je odprt vse leto, so oktobra že zaprle svoja vrata, planinci pa lahko na zasilno oskrbo računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici in na zatočišča v neoskrbovanih zimskih sobah in bivakih. Stalno odprti ostajajo še Blejska koča na Lipanci, Erjavčeva koča na Vršiču in Planinski dom Tamar v Julijcih, Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Savinjskih Alpah in Valvasorjev dom pod Stolom v Karavankah ter številne nižje ležeče koče, druge pa so prešle na jesensko-zimski delovni čas in so odprte le ob koncu tedna in praznikih. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu koce.pzs.si, pravijo na Planinski zvezi Slovenije (PZS).
Zaradi zaprtih koč je treba še toliko bolj upoštevati varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. »Veliko koč v jesenskem in zimskem času ne ponuja toplih obrokov, možnosti dopolnitve zaloge tekočine in strehe nad glavo, zato je treba imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme tudi dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, aluminijasto folijo, ki varuje pred podhladitvijo, in več tople brezalkoholne tekočine in hrane,« svetuje alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi. »Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že med peto in šesto uro popoldne. Zato je obvezna čelna svetilka, poskrbeti pa je treba tudi za polne baterije.«
Jeseni tudi hitro pride do intenzivnega poslabšanja vremena, zaradi nizkih temperatur v gorskem svetu pogosto tudi do snežnih padavin. »Že nekaj centimetrov snega ne le popolnoma spremeni pokrajino, ampak tudi zahteva dodatno tehnično opremo (cepin, dereze) in dobršno mero znanja ter izkušenj za hojo v zimskih razmerah,« opozarja Šerkezi. »Pri hoji po mokri planinski poti je treba biti pozoren, saj lahko že manjša neprevidnost povzroči zdrs in hude posledice, poškodbe ali celo usoden padec.« Zaradi pogoste megle strokovni sodelavec PZS svetuje, da imate s seboj tudi planinski zemljevid in kompas, zelo uporabna pa je aplikacija Locus Maps na pametnem telefonu, na kateri so tudi zemljevidi PZS. »Če se na poti izgubite ali zaradi megle ne znate nadaljevati poti, ostanite mirni,« svetuje Šerkezi. »Ne tavajte, saj lahko zaradi slabe vidljivosti zdrsnete po mokrem pobočju. Če ne vidite rešitve ali ste poškodovani, pokličite na številko 112.«
Najbolje je šlo kočam v visokogorju
Ob koncu poletne planinske sezone je Gospodarska komisija PZS 2018 sicer ocenila uspešnost obratovanja planinskih koč, pri tem pa si je pomagala z vprašalnikom, ki so ga izpolnili v več kot tretjini od 162 oskrbovanih planinskih koč. Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS, pravi, da je bila letošnja sezona za planinske koče v primerjavi s petletnim povprečjem za približno pet odstotkov boljša. »Dobra je bila predvsem za visokogorske koče. Temu je botrovalo nadpovprečno stabilno in sončno vreme in nadaljnji porast tujih obiskovalcev v visokogorju. Največji obisk, s tem pa tudi že pritisk, je predvsem v planinskih kočah v širši okolici Triglava,« pravi Dušan Prašnikar. Zadovoljiv je bil tudi obisk koč v sredogorju in v nižje ležečih kočah, čeprav je bil na račun velikega obiska visokogorja nekoliko slabši. V marsikateri koči ob Slovenski planinski poti so zaznali tudi porast nočitev tujcev.
Strokovni sodelavec PZS opozarja še na težave, s katerimi so se letos planinska društva soočala zaradi pomanjkanja kakovostnega kadra za delo v kočah. »Močan porast turistov v Sloveniji je povzročil splošno pomanjkanje kadra v gostinsko-nastanitvenih objektih, to pa se je še potenciralo v planinskih kočah, kjer so delovni pogoji drugačni in težji. Osebje, ki dela v kočah, se vseeno trudi ustvariti prijetno planinsko vzdušje,« še pravi Prašnikar. »Za zagotavljanje kakovostne ponudbe in kakovostnega odnosa do gostov PZS redno organizira seminarje za oskrbnike planinskih koč, v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in z Eko skladom, slovenskim okoljskim javnim skladom, pa smo uspešno priredili tudi seminar za gospodarje planinskih koč s poudarkom na okoljskih in energetskih izboljšavah planinskih koč.«
Gorenjski glas, 30.10.2018 - Jasna Paladin
Planinske koče že zaprte
Liza, 30.10.208
Odprte le še nižje ležeče planiknske koče, prilagodimo jesenski obisk gora
