Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Jugoslovanska alpinistična odprava v Fanske gore 1979

AR 4/1980, Željko Perko - Cilj: Območje Alplagerja »Artuč« v severozahodnem rajonu Fanskih gor.

Sistem gora, kjer prehaja gorovje Tien-šan v pamirsko gorstvo, se imenuje Pamiro-alaj. Tvorijo ga štirje mogočni gorski hrbti - Zeravšanski, Gisarski, Turkestanski in Alajski. Prvi trije potekajo vzporedno od zahoda proti vzhodu in se skupaj z vzhodnim najmogočnejšim Alajem stikajo v Mačenskem vozlu (Glej malo skico levo spodaj na zadnji strani 1.).

Fanske gore so gorski sistem, ki veže na vzhodu Zeravšanski in Gisarski hrbet. Njihova geološka zgradba jih uvršča pod Zeravšansko gorstvo, zemljepisno pa so dokaj samostojna gorska skupina, ki je le z nižjimi grebeni in prevali vezana na sever z Zeravšanskim in na jug z Gisarskim hrbtom. Na zahodu jih omejuje reka Voru, na severu reka Pasrud, na vzhodu Iskander-Darja in na jugu reka Karakulj. Severne, vzhodne in južne reke se stekajo proti severovzhodu v Fan-Darjo, manj vode pa se v reki Voru izteka v nižinske zahodne predele.

Kamenina Fanskih gora je apnenčasta s prisotnostjo skrilavcev in nam na južnih pobočjih strmih sten ponuja tudi »kraško« oblikovane stene. To zasledimo le v nižjih štiritisočakih, drugače so stene zaradi nenehnega površinskega delovanja vode, vetra in večjih temperaturnih razlik silno krušljive ter razčlenjene. Ogromni viseči ledeniki na severnih straneh so njihova značilna podoba. Na prostranih ledeniških morenah nekdanjih ledenikov se nahajajo številna jezera. Največje je Iskander-kulj, po lepoti pa za njim ne zaostaja tudi Karakulj in sistem Kulikalonskih ter Alaudinskih jezer. V severozahodnem rajonu Fanskih gor v območju Alplagerja Artuč je tudi najvišji vrh Fan Čimtarga (5487 m). V njenem območju je še 5 pettisočakov in več višjih štiritisočakov, ki oklepajo doline Alaudin, Kulikalon in Zindon. V nižjih dolinah Artuča, Pasruda in Iskander-Darje živijo v raztresenih vaseh - kišlakih pastirji tadžiške narodnosti. Vse pogorje Fan spada pod Tadžikistansko SSR, v Leninabadskem okraju. Prometno so dobro povezane s Samarkandom na zahodu, Taškentom na severu in Dušanbejem na jugovzhodu. Glej veliko skico na zadnji strani! Fotografije na predzadnji strani: V sredini: 2- Energija (5112 m), 3 - Zindon; spodaj: 7 - Capdara (5200 m), 8 - Pik promežutočniji (4810 m), 9 - Adamtaš (4700 m).

Pot
13. julija smo odleteli z Brnika preko Beograda v Moskvo. Iz Moskve smo še isti dan nadaljevali pot v Samarkand, kamor smo prispeli naslednji dan zjutraj. Po turističnem ogledu samarkandskih zanimivosti smo popoldne nadaljevali pot s kamionom in po petih urah vožnje prispeli v Alplager Artuč.

Potem smo dva dni tovorili hrano v 800 metrov višje ležeče Kulikalonsko dolino, kjer smo si postavili pod severno steno Miralija (5170 m) tabor ob jezeru Bibi-Džanat na višini 2863 metrov. V Kulikalonski dolini smo bivali 20 dni. 6. avgusta smo zaradi slabega vremena nekaj dni prej sestopili v Artuč.

Po treh dneh smo odpotovali v Samarkand in naslednjega dne (10. avgusta) odleteli v Moskvo. 11. avgusta smo si ogledovali moskovske znamenitosti, naslednji dan pa odleteli domov preko Beograda in že ob 11. uri dopoldne prispeli na Brnik.

Člani
Ivo Avberšek (Šaleški AO, absolvent VEKŠ, star 24 let, pleza 8 let),
Mišo Čulk (Šaleški AO, električar, 24 let, pleza 5 let),
Janko Humar (AO Bohinj, študent, 20 let, pleza 4 leta),
Milan Kolar (AO Mežica, kovač, 25 let, pleza 8 let),
Ivan Lesjak (AO Celje, absolvent VEKŠ, 26 let, pleza 5 let),
Željko Perko (AO Tržič, delavec, 23 let, pleza 8 let),
Jože Rozman (AO Tržič, tesar, 24 let, pleza 6 let),
Marko Šurc (AO Bohinj, študent, 21 let, pleza 3 leta),
Stojan Verdnik (AO Celje, mizar, 27 let, pleza 6 let),
Lado Vidmar (AO Rašica, grafik, 22 let, pleza 3 leta),

Alpinistični vzponi
V 20 dneh alpinističnega delovanja v območju Čimtarge v Fanskih gorah je 10-članska odprava opravila skupaj 50 plezalnih vzponov in sicer: 6 prečenj grebenov, 16 kombiniranih vzponov, 26 skalnih vzponov in 2 ledna vzpona.

Prvenstvene
Jugoslovanski steber. Pik Mirali (5170 m), severna stena, 1800 m, V, kombinirana smer. Plezala Ivan Lesjak in Mišo Čulk 21. in 22. 7. 1979.

Slovenska varianta. Rozi-Ravat (3539 m), južni steber, 600 m, varianta 300 m, V, VI, plezali Ivo Avberšek, Jože Rozman, Stojan Verdnik, 12 ur, 22. 7. 1979.

Vzhodna zajeda – »Mumija«. Urječ (3400 m), vzhodna stena, 400 m, V, plezala Janko Humar in Marko Šurc 28. 7. 1979.

Smer »Poezija«. Urječ (3400 m), vzhodna stena, 400 m, IV, plezala Janko Humar in Marko Šurc, 31. Julija 1979.

Levi ozebnik. Bodhona (5304 m), zahodna stena, 1000 m, 50-55°, plezala Željko Perko in Lado Vidmar, 27. julija 1979.

Ponovitve
Opravljeni so bili 4 vzponi 3 a kategorije, 7 vzponov 4 a kategorije,
13 vzponov 4 b kategorije, 9 vzponov 5 a kategorije in 6 vzponov 5 b kategorije.

Kvalitetnejše ponovitve
Alaudin (4237 m), južna stena, 4 b (5 c), 500 m. Plezal Željko Perko s sovjetskimi skalolazi 20. julija 1979.

Diamar (4000 m), severna stena, steber Kulišova, 5 a, 900 m. Plezal Željko Perko s sovjetskimi skalolazi, 23. julija 1979.

Rudaki (4400 m), severna stena, Leva smer, 5 a, 1200 m. Plezala Janko Humar in Lado Vidmar, 22. julija 1979.

Rudaki (4400 m), severna stena, Desni steber, 5 b, 800 m. Plezala Ivan Lesjak in Mišo Čulk, 4. avgusta 1979.

Čapdara (5197 m), severni raz - Sfinga, 5 b, 1500 m. Plezali Ivo Avberšek, Milan Kolar, Mišo Čulk, Ivan Lesjak, 27. in 28. julija 1979.

Kulikalonsko prečenje, 5 a, 15 km:
Adamtaš (4700 m), Pik Promežutočniji (4810 m), Pik Mirali (5170 m), Čimtarga (5487 m), Pik Marija (4970 m), Rudaki (4400 m) in Aurondji Pik (4573 m).
Plezali Milan Kolar in Marko Šurc 20. do 23. julija, Janko Humar in Jože Rozman 24. do 26. julija in Stojan Verdnik in Lado Vidmar 1. do 3. avgusta 1979.

V območju gorovja Pamiro-Alaja je poleg Artuča še nekaj organiziranih alpinističnih taborov - alplagerjev. Eden od glavnih pogojev za postavitev teh alplagerjev so »dobre« prometne zveze, zato je večina gorovja neobiskana in alpinistično neobdelana.

Izhodišče za jugovzhodno Fansko gorovje je iz alplagerja »Varzob«, ki se nahaja južno v Gisarskeru hrbtu. V vzhodnem Alajskem hrbtu sta alplagerja Jagnjob in Sajani. V prvem je bilo lani zvezno alpinistično tekmovanje za prvenstvo Sovjetske zveze.

Zanimiv in pomemben je tudi Ferganski hrbet, ki je že v sklopu Tien-šana. Ledeni vršaci se tam dvigajo preko pettisoč metrov in preko sten vodijo ledne ter kombinirane skalno-ledne smeri. Stene so objektivno zelo nevarne, saj je bilo v lanskem letu v tem področju alplagerja »Dugoba« 50 % smrtnih žrtev vseh ponesrečenih v gorah Sovjetske zveze.

Čudovite gore Pamiro-Alaja se dvigajo nad slikovitimi dolinami, ki so polne rek, jezer in ledenikov manjšega obsega. Te gore so zanimivo področje za nadaljnje obiskovanje in alpinistično delovanje naših alpinistov. Zaradi organizacije pa bi bile mogoče le odprave s pomočjo zamenjave z uzbeškimi alpinisti (alpinistični klub Mehnat - Taškent).

Željko Perko
Alpinistični razgledi, št. 4., februar 1980

 

 


Za G-L priredil: Genadij Štupar

 

Kategorije:
Novosti PrV VTG SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.