Manja Rajh, PD Celje – Matica: Za razpravo na skupščini PZS sem imela pripravljeno me drugim tudi razpravo in predloge sklepov ...
Manja Rajh
PD Celje – Matica
Za razpravo na skupščini PZS, 14. 5. 2004, sem imela pripravljeno me drugim tudi razpravo in predloge sklepov, ki jih navajam v nadaljevanju. Prav je, da o teh spremembah razmišljamo in se pogovarjamo že pred naslednjo skupščino.
Kakšno planinsko organizacijo želimo?
Ne zadostujejo več kozmetični popravki, potrebna je korenita sprememba v organiziranosti.
Predlagam spremembe za šest področij
Meddruštveni odbori
Pri sednanjem delu imajo MDO nasprotno vlogo kot jo društva želimo in pričakujemo.
To potrjuje dejstvo, da imamo na vseh posvetih ogromno pripomb. Če bi bila MDO oblika dela planinskih organizacij, potem bi bili vsi naši problemi in predlogi že davno rešeni.
MDO ne sme biti nadrejeni organ društvom sicer bo še bolj ignoriran. PZS ne more prenašati pooblastil na MDO, če jo društva (ustanovitelji PZS) za to nismo pooblastili. MDO mora biti povezovalni in posvetovalni organ društev ne pa podaljšana roka PZS.
Predlagam naslednjo organiziranost MDO:
- PD se interesno združujejo v MDO (člani MDO so predsedniki PD), MDO izmed sebe izvoli predsednika.
- V predsedstvu MDO je vedno 1/20 društev, katerih polovica se zaradi kontinuitete zamenja na polovici mandata. MDO lahko društvu, ki ima predsednika PZS podaljša mandat v predsedstvu MDO
- predsedniki MDO so člani UO PZS, ki izmed sebe predlagajo enega ali več kandidatov za predsednika PZS, izvoli pa ga skupščina PZS, predsednik pa predlaga UO v izvolitev enega ali več podpredsednikov
- načelniki posameznih odsekov PD so člani odborov v MDO, načelniki odborov v MDO so člani komisij PZS
- Število komisij pri PZS omejiti na osnovne dejavnosti planinstva (vodniki, markacisti, alpinisti, reševalci, varuhi gorske narave, mladinci in gospodarjenje. Za vse ostale dejavnosti se ustanovijo podkomisije)
»Vlečni konji«, najbolj aktivni v posameznih društvih so predsedniki, načelniki in ti nam zagotavljajo, da bo delo kvalitetno potekalo od baze do vrha tako kot je treba, ne pa da na različnih posvetih, sestankih razpravljamo, se jezimo, terjamo spremembe. In imamo na koncu občutek iz pregovora.
Psi lajajo, karavana pa gre naprej.
Zato ni bil sprejemljiv predlog spremembe Statuta PZS, da funkcija predsednika PD ni združljiva s funkcijo člana UO, saj nam le ti zagotavljajo, da se bodo uresničevali naši skupni cilji, zaradi katerih smo združeni v PZS.
Spremeni naj se 2. odstavek 49. člena Statuta PZS, ki naj se glasi:
UO PZS sestavljajo predsedniki posameznih MDO in načelniki posameznih komisij PZS.
Skupščina na predlog UO izvoli predsednika PZS.
Predsednik PZS predlaga Upravnemu odboru imenovanje enega ali več podpredsednikov za posamezna področja.
Interesno združevanje (17. člen Statuta)
PD ne potrebujejo soglasja PZS o oblikah interesnega združevanja, saj je prostovoljna oblika za razne oblike dela.
PZS mora vzpodbujati takšna interesna združenja, saj le od takšnih združenj lahko pričakujemo kostruktivne predloge in resen odnos do izpolnjevanja začrtanih nalog.
Predlog sklepa:
Črta se 2. odstavek 17. člena Statuta PZS
Predlog vrste članstva
Tri kategorije (brez opredelitve starosti):
- planinci REKREATIVCI (pohodniki, tekači, kolesarji) Ta kategorija naj zagotavlja množičnost PZS. (plačajo samo članarino z ugodnostmi spanja in nakupov opreme)
- planinci GORNIKI (gorniki, varuhi narave, markacisti, vodniki, mentorji) Status gornika pridobi planinc na internem tečaju v organizaciji PD ali MDO s pridobitvijo osnovnih znanj planinarenja po gorah. To pa je lahko kot pogoj za nadaljevaljne tečaje vodnik markacist itd…..(plačajo članarino z zavarovanjem in vsemi ugodnostmi kot so izobraževanje, strokovna literatura, popusti pri nabavi opreme itd..)
- planinci ŠPORTNIKI (alpinisti, športni plezalci, GRS). Poleg vseh ugodnosti lahko kandidirajo še za finančna sredstva pri PZS za določene projekte
Višina članarine ni tema današnje diskusije. Zagotovo pa naj bi bila za rekreativce minimalna.
Nesprejemljiva je sedanja kategorija A, ki vključuje vezano prodajo Planinskega vestnika in Planinskega koledarčka.
Predlog sklepa:
Sprejme se predlog delitve članstva na tri kategorije: planinci rekreativci, planinci gorniki, planinci športniki - s predlaganimi ugodnostmi.
Delitev planinskih postojank
Predpisi vedno bolj zaostrujejo pogoje poslovanja planinskih postojank, ki niso le zavetišča za planince, ampak tudi gostinski objekti in zanje velja tudi Zakon o gostinstvu), zahteve Haccp .
Predlagam delitev na:
JAVNE to so že gostinski objekti, ki so podvrženi vsem zakonom in bodo morale poslovati po tržnih kriterijih (verjetni bodo v prihodnosti odajani v najem ali zakup)
DRUŠTVENE, ki bodo samo za člane PZS s plačano članarino. Članarino bodo obiskovalci lahko poravnali ob obisku te postojanke.
Te, ki ne bodo mogle zagotoviti standardov, kot ji narekujejo vse ostrejši zakoni. (bodo pa verjetno tudi vzpodbujevalec povečanja članstva v PZS.
Predlog sklepa:
Sprejme se predlog delitve planinskih postojank na: javne, društvene.
Popusti v planinskih postojankah
50 % popust za prenočevanje v planinskih postojankah članom PZS
Naše društvo ni glasovalo za takšen sklep.
Če pa je že sprejet, predlagamo, da imamo lastniki in upravljalci planinskih postojank subvencijo v višini 20 % od vrednosti prenočišča (na podlagi poročila za preteklo leto).
V tej vrednosti se posameznemu društvu, ki planinsko postojanko ima, v tej vrednosti omogoči BREZPLAČNO izobraževanje njihovih članov pri PZS, strokovna literatura. Kajti stroške za obnavljanje postojank imamo le nekatera društva, popuste pa koristijo vsi.
Predlog sklepa:
Društvom, ki upravljajo planinske postojanke se na podlagi poročila o priznanih popustih po stanju 31. 12. preteklega leta prizna 20 % subvencija v obliki brezplačnih izobraževanj, strokovne literature.
Glasovanje na skupščini PZS
Predlagamo delniški princip glasovanja.
Vsaka planinska organizacija ima toliko glasov, kot ima članov po stanju 31.12. preteklega leta.
Predlog sklepa:
Spremeni se 35. člen Statuta PZS v
Najvišji organ PZS je skupščina PZS.
Skupščino PZS sestavljajo člani PLANINSKE ORGANIZACIJE. Vsako planinska organizacija ima toliko glasov, kot ima članov po stanju 31. 12. preteklega leta.
Mladi v PZS
Izraz
mladi mi je zelo všeč, kajti mladi postajajo aktivni v planinstvu šele v študijskih letih, ali prvih letih službe, zato predlagam naj bo starostna meja za delo v organizaciji mladih bolj fleksibilna (oziroma naj ne bo omejevalna) kajti za delo z najmlajšo populacijo moramo imeti zrele in odgovorne ljudi. Ti pa tega ne bodo delali, če ne morejo biti člani organizacije mladih.