Jutro (1931): Kamen je na plezalni turi na Turncu zadel v tilnik 20 letno Roziko Planinškovo — Padla je 25 metrov globoko in obležala mrtva — Kaj pripovedujejo očividci o nesreči
Ljubljana, 20. sept. 1931
V prvih večernih urah se je po Ljubljani razširila tragična novica, da je plezalna tura na Turncu na Šmarni gori zopet zahtevala smrtno žrtev. Novica se je žal izkazala za povsem resnično.
Žrtev nesreče je 20-letna Rozika Planinšek, doma iz Vižmarij, pristojna pa v Šmartno pod Šmarno goro, po poklicu pletilka v znani tovarni zaves »Stora« v Št. Vidu pri Ljubljani.
Kako je nastala katastrofa?
Prav ugodna jesenska nedelja je danes izvabila v prirodo dokaj številne izletnike. Posebno mladi planinski svet hiti izkoriščati svobodne praznike za pohode v planinski svet. Kakor pomladi, ko se odpira izletniška sezona, tako je tudi proti njenemu zaključku v jeseni posebno močna frekvenca bližnjih ljubljanskih gričev in sta ob nedeljah zlasti obiskani Sv. Katarina in Šmarna gora. Kar jih je podjetnejših turistov, se seveda za pohod na skromno Šmarno goro ne poslužujejo številnih lagodnih poti, temveč se preizkušajo v plezanju čez Turne nad Vikrčami.
Tako je bilo tudi danes. Rozika Planinškova se je odpravila na ta izlet v družbi štirih tovarišev in ene tovarišice. Rozika je plezalno partijo že srečno absolvirala in se vrhu Turnca okrog pol 16. usedla h kratkemu oddihu. Pred Rozikino družbo je preplezala isto pot manjša skupina nekih drugih turistov. Ko so ti bili ravno v Kaminu, se je iz doslej neznanih vzrokov nad njimi odkrhnila velika skala, ki je letela precej levo od Kamina, priletela pa je Roziki naravnost na tilnik.
Posledica tega nesrečnega naključja je bila strašna. Takoj onesveščena je Rozika Planinškova samo vzdihnila in je zakrilila z rokami po zraku ter padla navzdol 25 do 30 metrov globoko, kjer je na mestu obležala mrtva z razbito glavo.
Katastrofa je na družbo Rozikinih tovarišev vplivala porazno. Vsi potrti so ji hiteli na pomoč, ki pa je bila zaman. Trudili so se okrog nje in jo spravili na pot. Zavili so jo v šotorovino, ki so jo k sreči imeli s seboj, jo prevezali z vrvjo in jo po daljšem naporu prenesli v dolino, v vas Vikrče. O nesreči so predvsem obvestili reševalno postajo, ki je prihitela v Virkče z avtomobilom že okrog 16. Avto pa se je seveda moral vrniti prazen. Istočasno so bili o tragičnem dogodku obveščeni orožniki v St. Vidu, ki so na kolesih prihiteli k ponesrečenki in po zaslišanju očividcev sestavili zapisnik.
Truplo ponesrečene Rozike so tovariši pokrili z zelenjem in cvetjem in je do večernih ur ostalo v Vikrčah, pozneje pa so Roziko prenesli v mrtvašnico v Smledniku. Seveda so bili o nesreči nemudoma obveščeni tudi Rozikini svojci, ki bivajo v Vižmarjih in jih je tragična vest silno potrla.
Očividec o nesreči
Današnjo Rozikino družbo pri izletu čez Turne so tvorili gg. keramik Puc Milan, trgovski sotrudnik Marijan Gostinčar, ključavničar Josip Pregelj in še neka gospodična. G. Milan Puc nam je povedal o nesreči naslednje podrobnosti: »Gdč. Roziko Planinškovo sem spoznal šele danes, ko smo krenili na Turne okrog 3. popoldne. Ona se je takoj pri vstopu na plezalno turo izkazala kot dobra plezalka. Opremljena je bila s plezalkami ter je z lahkoto premagala steno Turnca. Že prej sem iz pogovora z njo doznal, da je absolvirala že zelo težavne ture v Julijskih in Kamniških Alpah, tako letos Brano in Martuljek. Ko smo prišli drug za drugim na vrh Turnca, je ona sedla k odpočitku. Bili smo vsi zelo dobre volje in ona je ravno pripovedovala, kako je k današnji plezalni turi čez Turne dopoldne nagovarjala neko svojo tovarišico, ki pa se ni dala pregovoriti. Sredi tega živahnega razgovora je Rozika vstala in premenjala prostor. Še preden pa se je usedla na nasprotno mesto, je z viška skoro vertikalno priletela skala v debelosti človeške glave. Zadela je Roziko naravnost na tilnik. Rozika je omahnila in padla v globino. Vse se je odigralo v dveh, treh trenutkih. Hiteli smo za njo navzdol in jo našli 25 m globoko pod Turncem nad prodom negibno. Levo stran glave je imela popolnoma prebito, lobanja je bila stlačena. Na levem ramenu je izkočila kost. Krvavela je iz nosa, ust in ušes. Pogled na ponesrečenko je bil pretresujoč. Smrt je gotovo nastopila že takoj ob silnem udarcu kamna ob tilnik. Katastrofa nas je tem bolj presunila, ker smo v Roziki, ki je bila zelo lepo dekle, spoznali idealno dušo. Ko smo ponesrečenko še stražili nad prodom, je na obvestilo nekega našega tovariša prihitel k nam župan tamkajšnje občine, ki nam je pomagal z nasveti. Prenesli smo jo v dolino pri Vikrčah in poskrbeli za potrebno obvestitev o katastrofi«.
Med turisti prve partije, ki je preplezala Turne pred Roziko, je bil g. Miro Prijatelj, zasebni uradnik iz Ljubljane. On pripoveduje: »V skupini nas je bilo šest tovarišev. Vračali smo se že s Turnca proti Kaminu. Srečali smo Roziko Planinškovo ravno pod Oknom in smo se prijazno pozdravili. Ona je bila sama, dočim so njeni spremljevalci že dosegli vrh Turnca. Ravno ko so bili trije od naše partije vrhu Kamina, smo začuli precej levo od njih šum padajočega kamna, nakar je še eden od njih zavpil: »Pozor, kamen!« — Že naslednji hip smo začuli močan padec. Ker smo bili ravno v Kaminu, nismo videli ne kamna ne katastrofe, pač pa smo bili takoj nato opozorjeni, da naj mirujemo, ker je ponesrečenka obležala ravno pod Kaminom. Čez čas smo prečkali na Westrovo pot in dospeli v ovinku do ponesrečence. Pomagali smo pri prenosu trupla v dolino«.
Pokojna Rozika Planinškova se je rodila 8. avgusta 1911 in je bila zadnja leta kot zelo marljiva uslužbenka tovarne »Stora« zvesta opora materi, ki ima večje število otrok. Priljubljena je bila pri vseh tovarišicah zaradi lepega značaja in pogumnega nastopa, kar jo je posebno odlikovalo kot navdušeno planinko in prijateljico prirode. Skoraj vsako nedeljo je pohitela v planine, zdaj pa je postala žrtev prav enako nesrečnega naključja kakor v letu 1926 idealni mladi alpinist Lojze De Reggi, ki je takisto padel v Turncu zadet od skale.
Jutro, 21. september 1931
Slovenski list, 21. september 1931
Pol ure pred smrtnim padcem
Slovenec (1931): Dne 22. t. m. smo poročali, da se je v nedeljo 20. t. m. na Turncu pri Šmarni gori smrtno ponesrečila gdč. Rozika Narobe, vezilja v tovarni Stora.
Na naši sliki, ki je bila posneta pol ure pred smrtnim padcem rajne Rozike, jo vidimo še v družbi njenih tovarišev in tovarišic. Rozika Narobe (v temni bluzi) kleči zadaj za svojo prijateljico. — Ne vemo ne ure ne dneva ...
Slovenec, 29. september 1931