Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Konferenca

... zastopnikov jugoslovenskih in čeških planinskih društev 

V nedeljo, 15. t. m. se je vršila ob 9. dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata anketa zastopnikov jugoslovenskih in češkoslovaških planinskih društev radi zbližanja teh društev in ustanovitve enotnega slovanskega planinskega saveza. 

Zborovanje je otvoril in vodil predsednik slovenskega planinskega društva g. dr. Tominšek. Pozdravil je došle delegate iz Češke in Hrvatske ter v kratkem nagovoru očrtat pomen zborovanja. 

Nato je poročal delegat »kluba češkoslovaških turistov« o razmerah pri češkoslovaški planinski organizaciji. Na Češkoslovaškem obstoja samo eno društvo in sicer »klub Češkoslovaških turistov«, ki šteje 15.000 članov in ima 120 podružnic, ki so v svojem delokrogu popolnoma avtonomne. Centrala je v Pragi, tamkaj pa ni podružnice. Vse podružnice oddajajo gotovo svoto centrali, odkoder dobivajo kot kompenzacijo časopise in druge turistične publikacije. Ves ustroj kluba češkoslovaških turistov je urejen po sokolskem vzorcu žup. Vsled enotnosti društva ima to precejšen vpliv tako pri oblasteh, kakor med občinstvom sploh. 

Glavna naloga bodoče zveze z jugoslovenskimi planinskimi društvi bo, da se ustvarilo čim najtesneje zveze. Preskrbi naj se, da bodo imeli tako Češkoslovaški, kakor jugoslovenski turisti povsod iste ugodnosti, skupno vrhovno instanco, enoten list za oba plemena, enako naj se postopa z ugodnostmi, ki se jih podeli dijakom in po istih temeljnih principih uredi planinstvo sploh. 

Po govoru g. dr. Dvorskega se je vnela živa debata, v katero so posegli poleg zastopnika trgovinskega ministrstva dr. Žižka in delegatov hrvatskega planinskega društva gg. dr. Krajača in Pasarića skoraj vsi ostali zastopniki, se je sklenilo osnovati »Slovanski planinski svet« ali »Slovansko turističko rado«, ki naj bi obstojal iz šestih češkoslovaških in šestih jugoslovenskih delegatov. Jugoslovani bi bili v tem svetu zastopani tako-le: 2 iz slovenskega planinskega društva, 2 iz hrvatskera planinskega društva in 2 iz sedaj še snujočega srbskega planinskega društva. Slovensko planinsko društvo je prevzelo nalogo, da posreduje, da pride čimprej do osnovanja tega sveta. 

Drugi del zborovanja je tvorila debata radi osnovanja čim najtesnejših zvez med planinskimi društvi naše kraljevine. Po daljši zelo zanimivi debati se je ugotovita, da je nujno potrebno, da se osnuje nekaka zveza ali udruženje že sedaj obstoječih planinskih društev naše države, ki naj ima nalogo, da naše planinstvo zastopa reprezentativno na zunaj, na znotraj pa daje inicijativo za čim najagilnejše delo. Izdelajo naj se načrti za enak pravilnik, skupno plačilo, enake legitimacije, enoten kažipot in vodnika, sploh vse, kar je mogoče imeti skupnega, posameznim že sedaj obstoječim ali se osnivajočim planinskim društvom pa nadjse poleg sedanjih imen pusti kolikor mogoče široka avtonomija, da se lahko razvijajo na podlagi že obstoječih in preiskušenih razmer. 

Končno se je na predlog g. dr. Žižka izvolil posebni pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da pripravi vso potrebno za osnovanje skupnega vrhovnega planinskega foruma v naši državi. V ta pripravljalni odbor je nominiralo slovensko planinsko društvo gg.: dr. Tominška, dr. Šviglja in Badjuro, hrvatsko planinsko društvo gg. dr. Krajača in Pasarića, za snujoče se srbsko planinsko društvo pa sta prevzela nalogo intervencije g. dr. Žižek in predsednik geološkega društva g. Žujevic. 

Nato se je razpravljalo še o skupnem glasilu ter je dr. Krajac v imenu hrvatskega planinarskega društva predlagal, da bodi do osnovanja centralnega glasila skupno planinsko glasilo »Planinski Vestnik«, ki ga izdata slovensko planinsko društvo. V to glasilo bi pošiljalo tako hrvatsko, kakor tudi ostala planinska društva naše države članke, ki bi jih preje cenzurirali odbori društev. 

S tem je bil dnevni rod sestanka zaključen in se je predsednik g. dr. Tominšek toplo zahvalil vsem sodelujočim, osobito pa češkim delegatom, zatrjujoč, da so njihova pojasnila in njihovi predlogi mnogo pripomogla k lepemu uspehu ujedinjenja planinskih društev bratskih si narodov. Konstatiral je nadalje, da se je kljub raznim različnostim pokazalo, da principielnih zaprek ni in da obstoja upravičeno upanje, da se bodo zveze z bratskimi društvi, ki so sicer tudi sedaj obstojale, še poglobilo z medsebojnim upoznavanjem

 

Slovenski narod, 18. maj 1921 dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.