Polet.si, Poletov potep - Janez Mihovec: Nekatere gore so prav posebne zaradi lepega razgleda, ki se ponuja z njihovih vrhov. Same po sebi niso kaj posebej znane.
Številni pa za povrh na svoja pobočja nimajo niti speljanih markiranih poti. Kreda z 2025 metri višini v Gornjih bohinjskih planinah je prav vzorčen primer takšne gore.
Za povrh pa je Kreda še pošteno oddaljena od doline. Iz Stare fužine se je potrebno najprej povzpeti do planine Blato. Do tu še nekako gre z vozilom. Naprej pa je potrebno peš. Do planine Jezero pelje široka pot. Gre za spomin na nekdanje rudarske čase, ko so po tej poti spravljali železovo rudo in seno v dolino. Po uri hoda se pred nami odpre Planina Jezero. Samo jezero na planini, po kateri je ta dobila ime, je pravzaprav skregano z geološkimi značilnostmi. Vsenaokoli je propusten kraški svet. Le v globoki kotanji se je ohranila plast nepropustnega blata in nastalo je precej veliko jezero, vse obdano s temnimi gozdovi.
Pa je Planina Jezero šele prva postaja na naši poti. Po dodatni uri hoda pridemo do planine Dedno polje. Ta že na prvi pogled deluje precej bolj divje. Nobenega zavetja planinskega doma ni na vidiku, pastirski stanovi, pa so še vsi prav taki, kot so bili pred stoletji. S planine se je potrebno držati smeri proti severozahodu. Markirana pot nas pripelje v široko dolino Za kopico med grebenoma Zelnaric in Voglov. Vendar pa nekaj sto metrov naprej od Kovačičeve glave in nekaj stran od ostenja zavijemo skozi prehod ostro na desno.
Od tu naprej je markirana pot le še pobožna želja. Ozka stezica, ki ji je potrebno pazljivo slediti se dviga preko strmega pobočja. Vmes se levo preko strmega pobočja odcepi še ena, ki popelje na sosesdnji vrh z imenom Slatna (2077 metrov). Mi pa se držimo bolj na desno. Pot nas popelje na precej veliko sedlo pod prepadno južno steno Slatne. Pred nami se odpre pogled na Debeli vrh, ki se dviga točno na drugi strani proti vzhodu. Na tem mestu smo orientacijske težave pustili za sabo. Pot na Kredo, ki je mimogrede dobila ime po apnencih, ki jo sestavljajo, je sedaj na široko odprta. Na naši desni se namreč dviga obsežna kopasta gmota. V polurnem vzponu se je potrebno dvigniti še dobrih stopetdeset višinskih metrih in že smo na vrhu.
Razgled je tisto kar velja na Kredi. Za hrbtom se nam dviga mogočna gmota Slatne, a na druge strani je pogled v celoti odprt. Daleč na jugu so to Spodnje bohinjske gore ter Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe. Na vzhodu pogled obvladuje Debeli vrh, na zahodu pa Krn. Tisti najlepši razgled pa je pravzaprav tik pod nami. Skorajda vertikalni pogled pokaže, da smo praktično nad planino Dedno polje.
Lahko pa naredimo še naslednje: Kreda je nad gozdno mejo, ki se konča na višini 1700 metrov. Vendar pa je do vrha porasla z gorskimi pašniki na katerih se do pozne jeseni pasejo ovce. Čisto v zadovoljstvo lastne duše se da zlekniti na s soncem obsijana tla, zapreti oči, misliti na nič in se imeti prav lepo.
Dostop na Kredo je iz Stare Fužine.
Ocena primernosti: do planin pride lahko kdorkoli - otroci in starci, kondicijsko dobro opremljeni in tisti bolj tako tako. Nekoliko zahtevnejši je dostop le na sam vrh. Recimo temu, da lahko nanj pride tisti, ki približno redno hodi v hribe.
Janez Mihovec