NON STOP, priloga revije Stop - Stražišar: snega dolgo ni bilo in ga je šele zadnji mesec nekaj padlo
Non Stop, 22. februarja 2007
priloga revije Stop, 1/2007
Glede na lansko zimo smo imeli polno idej, kaj vse bomo naredili v letošnji. Posneli, opisali in objavili smo jih v Non Stopu. Pa je vse padlo v vodo, saj snega dolgo ni bilo in ga je šele zadnji mesec nekaj padlo, na srečo predvsem v gorah.
Ideja o nočnem snežnem kolesarjenju po smučišču je že na začetku propadla. Pozneje je le padlo dovolj snega, pa nismo našli ne časa ne volje. Poleg tega je bil sneg, po katerem bi morali s kolesi drveti v dolino, premehak. Zato pa je bilo veliko drugih možnosti, ki smo jih kolesarji z veseljem izkoristili. In to kar tu, v okolici, saj se zaradi izjemnega vremena nismo bili primorani peljati na Primorsko, ki pa je bila tako ali tako večinoma v megli. Zdi se, da so minili časi, ko je bila jesensko-zimska celodnevna megla značilnost ljubljanske kotline. Zdaj se je preselila na Obalo, mi pa imamo suhe in lepe dni. Ravno pravšnje za v hrib. S kolesom. Ali pa z gondolo, kot smo do prvega poznega januarskega snega večkrat naredili na Veliki planini. Tudi tam so spoznali, da smo kolesarji hvaležne stranke, nezahtevne in zadovoljne s skoraj vsakim vremenom. Že večkrat opisani spust od Zelenega roba v Dolski graben do izhodišča pri spodnji postaji gondole nam je bogatil »zimske« kolesarske dni. Tako zelo, da se mi je v eni od sobot v sedmih urah uspelo kar sedemkrat spustiti po grebenu. Druge sobote so bile zasedene s turami po okoliških vrhovih, na katere smo se kdaj vzpeli tudi v kratkih hlačah, in ne pomnim, da bi nam to v tem času že kdaj uspelo. Ne da bi namenoma silili v tak temperaturni ekstremizem, ne da bi bili pristaši utrjevanja telesa s sistemom pomanjkljivih oblačil. Ne. Za normalna januarska oblačila je bilo enostavno prevroče. In tudi sedaj, ko to berete, si upam trditi, da je zunaj krepko nad ničlo.
Velika planina je sedaj zasnežena, in tako je vožnja s kolesi postala nemogoča. Zato naj sedaj uživajo smučarji, mi smo svoje dobili.
Napačen datum
So pa drugi hribi, do 1000 metrov visoki, vsi goli in topli in se kar ponujajo, da jih osvojimo. Pa smo si jih privoščili, in še si jih. Seveda, kar poglejte ven. Če le ni pred nekaj urami deževalo, je večina poti, vsaj tistih s peščeno podlago, primernih za kolo, in tako ne bomo preveč blatni. Zemlji letos ni uspelo globoko zmrzniti in voda lahko hitro ponikne. Vsem znano blato, ki se sicer pojavi ob prvih višjih temperaturah po skopnelem snegu, nam letos ni delalo preglavic. Kakšna blatna kaplja na obrazu pa bolj koristi koži kot ne.
Katarina nad Ljubljano, Polhograjska Grmada, Sv. Lovrenc nad Polhovim Gradcem, ki smo jih redno obiskovali, so vrhovi, ki so zaradi večinoma peščenih kamnitih tal, v katera voda hitro ponikne, primerni za te dni. No, brez kakšnega blatnega dela pa vseeno ni šlo. O tem, da nas to ni motilo, govorijo tudi fotografije. Vse so bile posnete v koledarsko globokem zimskem času in ni nam treba gledati satelitskih posnetkov taljenja večnega ledu, ki hitro izginja, ne brati o podnebnih spremembah, da ugotovimo, da je na teh fotografijah nekaj narobe. Poglejmo samo slike, katerih edina napaka je čas, v katerem so nastale. Ja, datum je napačen. Zima 2007. Kaj pa to pomeni za vse nas, si lahko vsak sam predstavlja. Zato le na kolo, dokler še lahko.