Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Luknja

Med deževnimi dnevi nekaj uric brez dežja za snežne navdušence.

Luknja

Srečamo se na avtocesti in vozimo drug za drugim do Mojstrane in v dolino Vrat, kjer na cesti ni več snega. Pripeljemo do parkirišča pred Aljaževim domom in stopimo v smučarske čevlje, oprtamo nahrbtnike s smučmi in stopimo mimo obeh domov do poseke, kjer se prične neprekinjeni sneg. Slikovita dolina z razgibanimi tereni in ravno pravšno snežno odejo še vabi na smuko v začetku maja.

 

Nad dolino se valijo oblaki in pihlja topel veter, ki ob temperaturi nad lediščem neumorno tanjša snežno odejo. Kože na smučeh bodo slej ko prej vsrkale mokroto snega in postale težje, a upamo še opravile svojo nalogo na celotni turi. Strumnega koraka gremo drug za drugim po letni poti in se oziramo na stene gora na obeh straneh doline. Pridemo v gozd, kjer se že kažejo kopnine. Dosežemo razcep poti in nadaljujemo levo v smeri Luknje, medtem ko gre desno pot v Sovatno. Spustimo se do žuborečega potoka Triglavske Bistričice in pričnemo rahel vzpon po dolini, kjer so že vidni ostanki plazov izpod severne stene Triglava. Pred nami opazimo nekaj turnih smučarjev, ki se prav tako vzpenjajo in daleč za njimi hodimo tudi mi. Toplo je in temu ustrezno prilagodimo naša oblačila. Nenadoma zagrmi in iz severne stene prileti prvi plaz snega in kamenja in zato nadaljujemo vzpon bolj po desni strani široke doline in bližje vzpetini, kjer stoji bivak. Strmina počasi narašča in ko hodimo v zadnjem delu doline, ponovno zagrmi in sproži se naslednji plaz. Gore se otepajo snežne odeje in dan je več kot primeren za taka dejanja. Po dveh urah hoda smo pod zadnjo strmino. Kože na smučeh že spodrsavajo, ko v zavojih premagujemo pobočje in se povzpnemo na preval Luknjo, kjer kot je običajno za prevale in prelaze močneje piha. Stopimo pod gole stene v iskanju zavetrja in naredimo krajši premor z okrepčilom iz nahrbtnikov s pogledi na Plemenice, ki se prepadno vzpenjajo in preko katerih poteka letna pot na Triglav. Z Luknje je lep pogled na gore od Cmira, Begunjskega vrha, dela severne triglavske stene, pa Vršaca nad Zadnjico za Plemenicami. Vidimo kočo na Prehodavcih z Malim in Velikim Špičjem in Zadnjiški dol z Zadnjiškim Ozebnikom.

 

Naša pot pa se še ne konča. Ponovno stopimo na smuči in se preko zelo strmega pobočje povzpnemo v konto pod Malim Pihavcem, kjer se s hčerko odločiva za konec vzpenjanja in kjer se razidemo.

Prijatelja nadaljujeta s hojo preko konte in se povzpneta na njen rob na drugi strani, kjer tudi zaključita pot navzgor. Ves čas veter žene oblake po nebu in izmenjujeta se senca in sonce. Ko je na nebu več sivine kot jasnine in oblaki pritiskajo na stene nad nama, je čas za smučanje.

S hčerjo stopiva na smuči in prvi zavoji so tu. Smučava strmo navzdol in mimo dvojice, ki se vzpenja, odvijeva levo in se spustiva na Luknjo. Za trenutek zastaneva in nato sledi odriv v nove zavoje. Mehka zgornja plast snega dopušča solidno smučanje in hitro izgubljava višino. Pod nama se še vzpenjajo smučarji, ko ponovno zagrmi in vsuje se plaz iz sten, ki poskrbi, da vsi hodimo in smučamo na drugi strani pobočja. Zavoj za zavojem in že sva globoko v dolini, doseževa bukov gozd, ga presmučava in sva nad potokom, ki še vedno lepo žubori in vabi k osvežitvi. Sledi rahel spust in nato rahel vzpon, kjer se odrivava s palicami in sva ponovno v gozdu, kjer stečejo smuči in naju popeljejo na ravnico pri spomeniku padlim partizanom gornikom. Ustaviva se in poprosiva planinca za skupno fotografijo, nato pa stopiva do prve kopnine na poti in na poseki pod Stenarjem sestopiva s smuči. Pot na smučeh je zaključena. Hči s smučmi na nahrbtniku in jaz v rokah stopava po poti srečajoč nekaj obiskovalcev doline do parkirišča.

 

Pospraviva smučarsko opremo in za nama že prideta prijatelja. Druščina je za nekaj minut skupaj in se dogovorimo, da se srečamo na pijači v Mojstrani potem, ko si bova s hčerko ogledala še znamenita Peričnikova slapova. Odpeljemo. Ustavim pri Peričniku, kjer je veliko obiskovalcev. Malce počakava, da se sprosti pot do slapu in nato hitrega a že utrujajočega koraka se povzpneva po novi, dobro varovani poti do prvega slapu in nato še do višjeležečega zgornjega. Stopim skozi vodno zaveso in pod previsom na drugo stran za lepe posnetke, se vrnem po isti poti do opazovališča in hčere in skupaj se spustiva še enkrat do spodnjega slapu, kjer voda veličasno pada v tolmun in se nato vije po grapi, da se združi s Triglavsko Bistričico. Še nekaj korakov navzdol in sva pri avtu, od koder sva v nekaj korakih pri vodi in osvežitvi. Vrneva se do avtomobila, pokličeva prijatelja in odpeljava v Mojstrano na zaključek ture.

 

Ob pijači steče beseda o današnji turi z mislijo na deževne dni, ki so pred nami in ugibanje, koliko snega bo pobralo. Le kam naslednjič za čim manj hoje in čim več smučanja je vprašanje brez odgovora, ko se prijatelji poslovimo in odpeljemo na svoje domove.

Značke:
GL4 BaznikS

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.