Slovenec (1924): Dobro, da na Marsu ne razumejo našega jezika, kajti zemlja bi mogla o svojih otrocih prav malo dobrega povedati. 
Ti otroci so pa postali sedaj tako radovedni, da vtikajo nos v stvari, ki jih prav za prav čisto nič ne brigajo. V skrivnosti rdečega planeta.
Zaenkrat na Mt Everestu še ne morejo postaviti opazovalnice, namesto z osemtisoč in osemsto metri se morajo zadovoljiti s tritisoč in petsto, in so se vgnezdili v skalovje švicarske gore Jungfrau. Tukaj gori je ozračje jasno in čisto, dima ni, sopare ni, obrisi ozvezdja se nam vidijo ostri, tega ravnina ne pozna. Pa še nekaj. Do gor vozi železnica, učenjaki in aparati pridejo na cilj nepoškodovani in je njih montiranje prav lahko. Že prej, preden se je planet zemlji približal na znano kratko razdaljo 55 milijonov kilometrov, so imenovali imeni Mars in Jungfrau v isti sapi. Pa prvič tako, da je časniška raca le malo preveč gledala ven. Rekli so nam, da bodo postavili nad postajo Jungfrau na grebenu med gorama Jungfrau in Mönch velikanske žaromete, ki bodo razsvetili površino ogromnega ledenika Aletsch, tekočega od Jungfrau proti jugu. Sneg in bleščeča luč bosta tako žarela, da bodo videli žarjenje tudi na Marsu. In potem so nam pravili, da bodo s pomočjo te svetlobe dajali Marsu Morse-jeva znamenja in da nam bodo Marsijani odgovorili. In tak-o dalje.
Nekaj skupnosti med Marsom in Jungfrau je bilo le. Kajti tedaj, ko se je Mars z neizmerno hitrostjo bližal zemlji, se je bližala tudi stavba na Jungfraujoch dovršitvi, in prav tako observatorij zraven. Za stavbo se še ni tako mudilo, pač pa za observatorij, vsaj oni veliki daljnogledi so morali biti o pravem času vzidani, ki so jih potrebovali za opazovanje Marsa. Mars in observatorij sta začela tekmovati, kdo bo prej na bojišču, in bila sta oba naenkrat Radiotelegrafija se je spremenila v navadno daljnogledno opazovanje, kar bo pa za znanost imelo večji pomen. Samo, da bi bilo vreme malo bolj prijazno. Vselej, kadar se pripravijo učenjaki z daljnogledi za naskok na rdeči planet, vselej takrat dvignejo vile globoko doli na ledeniku Aletsch svojo megleno odejo in zakrijejo z njo vso skupino sramežljive Jungfrau. Včasih pa, ker je pač dama, ne mora premagati radovednosti, odgrne plašč in pogleda ven med ozvezdje. Mars je že čisto blizu. Učenjaki tukaj in tam nastavijo daljnoglede, se pozdravijo in Mars in zemlja odplavata spet naprej po vsemirju vsak po svoji poti.
Raziskovanje Olimpa
Dokler je bila gora Olimp na meji med Turčijo in Grško, je bila zavetišče raznovrstnih roparjev in potepuhov in zato nepristopna, Leta 1912. so Grki mejo potegnili daleč na sever, a goro in okolico so izmerili šele leta 1920, prej je bila zmeraj vojska in niso imeli časa. Pa tudi takrat niso izmerili vrhov in jim tudi niso dali imen, čeprav sta že leta 1913. bila Francoza Baud-Bovy in Boissonas na najvišjem vrhu. Vse to je popravila letos posebna švicarska komisija, nemška tvrdka Zeiβ jo je opremila s potrebnimi inštrumenti.
 |
| Frederic Boissonnas na Mitki - 2. avgust 1913 ethnos.gr |
Olimp je na dolgo raztegnjen, z več skoraj enako visokimi vrhovi, oddaljenimi drug od drugega po več ur. Dosedaj smo mislili, da je najvišji vrh Olimpa visok 2985 metrov in bi bil Olimp torej najvišja balkanska gora. Švicarska komisija je pa ugotovila, da merijo najvišji trije vrhovi Mitka, Stefan in Skalion 2918, 2910 in 2905 metrov; torej je najvišji vrh Muz-Ala v Rodopih, 2930 metrov, če ni v albanskih gorah še kakšen višji orjak. Hellmut Scheffel, član komisije, ni dobil na najvišjem vrhu nobenega sledu kakšnega svetišča, pač pa je dobil sledove na nekem drugem vrhu, eno uro južno odtod, 100 metrov približno nižjem. Dobil je tam ostanke oltarja in črepinje, vse že zelo preperelo, a brez dvoma iz starega veka. Dokazano je s tem, da se je tukaj vršilo v starem darovanje. Morebiti na glavnem vrhu ni bilo nobenega žrtvenika, ali pa so mislili, da je bil stranski vrh glavni. Saj sami vemo, če stojimo na kakšni gori, da se nam včasih druga gora zdi višja, čeprav je v resnici nižja. Sedaj torej vemo, kako visok je Olimp, in pa, da so darovali na njem.
Slovenec, 5. september 1924