Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Megleno morje

Življenje in svet (1932) - Dr. Oskar Reya: Vsak planinec, pred vsem pa zimski smučarji, so neštetokrat priča lepim vremenskim pojavom v planinah — bajnemu meglenemu morju.

Zaspani planinec, ki si na vse zgodaj zjutraj mane oči pred planinsko kočo ali pastirskim stanom, opazi nad dolino pred seboj morje srebrne megle, ki ga mika, da bi kar skočil vanj in zaplaval po njem. Le tu pa tam molijo iz meglenega morja sosedni vrhovi nalik skalnatim otokom sredi širnega oceana. Pogoj za nastanek meglenega morja je lepo vreme, in sicer visoko stanje barometra ali visok zračni pritisk. Ob taki priliki je nebo zmerom jasno, brezoblačno in prememba zračne temperature v teku dneva zmerom velika. Podnevi je segrevanje zraka zelo močno, ponoči pa njegova temperatura zelo nizko pade.

Nočno ohlajanje je za nastanek meglenega morja izredne važnosti. Ko zaide sonce zemeljska površina ne vžareva več sončne toplote, temveč jo samo izžareva ali oddaja. Nujna posledica je, da se ohlaja površje zemlje in zaradi tega tudi najnižji zračni sloji neposredno nad tlemi.
Vsako toplo telo oddaja svojo toploto najbližjemu hladnejšemu telesu. Zaradi večjega kalorimetrijskega koeficienta prevodljivosti se zemeljska tla prej ohlade kot zrak nad njimi. Kalorimetrijski koeficient prevodljivosti je ona množina toplote, ki preteče skozi 1 cm³ tvarine v 1 sekundi. Izračunali so, da znaša pri zraku ta množina 0.000057 kalorij, pri tleh pa 0.0054 kalorij.
Koeficient pri tleh je tedaj 95krat večji kot pri zraku, zato se tla prej ohlade kot zrak nad njimi. Zaradi tega oddaja zrak ponoči svojo toploto ne samo vsemirju, temveč tudi hladnejši zemlji. Ker pa porabi 1 cm³ tal 1900- krat več toplote kot 1 cm³ zraka, da se segreje za 1° C, zato toplota iz zraka zelo malo ali skoraj nič ne segreje tal, zrak sam pa se zelo ohladi. Najbolj se ohlade sloji zraka tik nad tlemi, nekoliko manj višji sloji. Višji zračni sloji so do neke višine toplejši kot spodnji, temperatura zraka se veča z višino. Nastane tako zvani temperaturni obrat.

Temperaturni obrat se pojavlja v zimskih in jasnih nočeh pogosteje ko v poletnih in oblačnih. Oblaki namreč preprečujejo izžarevanje toplote iz tal in s tem seveda tudi iz zraka. Zelo pogost pojav je temperaturni obrat v gorskih kotlinah in dolinah, kjer se sloji zraka tik nad pobočjem doline ponoči jačje ohladijo ko zrak v prostem ozračju in v isti višini nad dolino. Hladnejši zrak, ki je težji kot toplejši, se iznad pobočja spušča in vali na dno doline, na njegovo mesto pa priteka toplejši zrak iz istih višin iz prostega ozračja. Na dnu kotline se tako nabere nekako jezero hladnega zraka.

Najbolj spoznamo temperaturni obrat po meglenem morju. Važna za nastanek meglenega morja je zavisnost vlage zraka od njegove temperature. Vlaga je stalno v zraku, ki pri vsaki temperaturi vsebuje le gotovo množino vodne pare. Kakor hitro je v zraku več vodne pare, kot je more vsebovati, jo izloči v obliki oblaka ali megle. Pravimo, da je zrak z vodno paro nasičen in to tedaj, če je pri stalni temperaturi zraka dotok vlage tako velik, da ga nasiti, ali če pri stalni množini vlage temperatura zraka tako nizko pade, da doseže zrak stopnjo temperature, pri kateri vsebovana stalna množina vlage zrak popolnoma nasiti. Drugi primer je najpogostejši. Kadar pade temperatura zraka tako nizko, da se začne vodna para izločevati v obliki megle, pravimo, da je temperatura zraka padla do »rosišča«.

Zdaj vemo, zakaj nastaja megla. Pri jakem nočnem ohlajevanju zraka, ki je v planinskih kotlinah in dolinah z nabiranjem hladnega težkega zraka na dnu z okolnih pobočij še pospešeno, pade zračna temperatura do rosišča, kar povzroči izločevanje previška vlage v obliki majhnih meglenih kapljic. Megla pokriva dolino tem gostejše in tem višje, čim delj traja ohlajevanje. Medtem ko leži v dolini hladna in pusta megla, sije v vrhovih gora iz jasnega neba toplo sonce, kajti pozimi so temperaturni obrati in z njimi združena meglena morja tako močno razviti, da trajajo tudi podnevi. V Sloveniji je ta pojav najbolj pogost v Celovški kotlini, pa tudi v Ljubljanski kotlini ni redek, v Alpah je to ob lepih zimskih nočeh vsakdanji pojav.

Dr. Oskar Reya
Življenje in svet, 26. junij 1932
 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti vreme

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.