Iz časa/Železar (1984) - Stanko Tarman: Metod Badjura - avtor prvega slovenskega umetniškega igranega filma
Življenjska pot Metoda Badjure je bila zelo pestra. Iz rodne Litije, kjer se je rodil leta 1898, ga je peljala pot v osnovno šolo v Toplice pri Zagorju, nato pa v Ljubljano na realko. Tam ga je v četrtem letniku presenetil vpoklic k vojakom. Od leta 1915 je služil vojsko v gorskih strelcih. Bil je dvakrat ranjen, drugič kot koroški borec pri Sv. Jakobu na Koroškem. Ko je končal dva letnika srednje tehnične šole v Ljubljani, ga je odnesla pot na Dunaj v grafično šolo. Od tam ga je vodila pot naprej na grafično akademijo v Leipzig, ki jo je absolviral v letu 1924. Leipzig je bil zanj, filmskega ustvarjalca, ogromnega pomena. Tu se ni seznanil samo z modernimi tehnikami reprodukcij, temveč je doživel tudi neposredno srečanje s filmom. Nekega večera ga je znanec povabil, naj mu pomaga vrteti snemalno kamero pri snemanju kratkega risanega reklamnega filma. Badjura je film zamikal in zvabil v svoj čudoviti svet, pričel se je zanj zanimati.
Ko se je vrnil v domovino, je v domačih gorah, ki jih je izredno ljubil, pogosto pomislil, da bi ves ta čudovito lepi svet dostojno ujel na filmski trak. Pa ne samo to. Vedno znova se mu je vsiljevala misel o snemanju filmov na Slovenskem.
Filmski snemalec Badjura — premaknil s svojimi filmi slovensko filmsko tradicijo vsaj za petnajst let bliže začetkom filmske ustvarjalnosti v svetu ...
Tako se je dejansko začelo. S prihranki si je kupil snemalno kamero in pričel snemati. Sprva so to bile le registracije osebnih doživetij, leta 1926 pa je prvič usmeril oko svoje kamere na dogodke iz javnega življenja v Sloveniji. Nastale so prve reportaže. Badjurov film, dokumentarec trajne vrednosti — »Bloški smučarji«, kaže veliko liričnost avtorja. Mednarodna priznanja, ki jih je Badjura prejel za svoje mojstrovine, uvrščajo slovensko nacionalno filmsko ustvarjalnost v vrh razvitih držav z daljšo filmsko tradicijo. Metod je skupaj s svojo soprogo in zvesto sodelavko Milko posnel film »Bloški smučarji« v treh dneh v letu 1932. Isto leto je ustvaril že drugi dokumentarec »Triglav pozimi «, ki so ga z ogromnim uspehom predvajali v Jugoslaviji, Avstriji, Franciji in Italiji.
Leto 1932 je vsekakor najpomembnejše — rodil se je prvi slovenski celovečerni igrani film »Triglavske strmine«. Po Badjurovi ideji je scenarij napisal pisatelj Janez Jalen. Pri filmu so sodelovali tudi Skalaši — alpinisti in člani foto odseka. Glavni igralci so bili znani alpinisti: Joža čop, dr. Miha Potočnik in Uroš Zupančič. Seveda ni manjkalo prikupnih domačih deklet. Filma ni navdušeno pozdravila samo Slovenija in Jugoslavija, temveč so pohvalne kritike o njem izrekali v svojem tisku tudi naši izseljenci v Ameriki.
Filmsko podjetje »Sava« - temeljni kamen slovenske filmske rasti
Leta 1940 je storil Badjura v svojem ustvarjalnem poletu korak naprej — posnel je prvi slovenski zvočni dokumentarec »Pohorje«. V obdobju okupacije je Badjurova kamera mirovala, toliko bolj aktivno pa je njegova klišarna ponarejala živilske nakaznice, osebne legitimacije in vrsto različnih tiskovin za Osvobodilno fronto Slovenije. Pogostokrat sta te ponarejene dokumente Milka in Metod prenašala na določena mesta ter prestala marsikatero okupatorjevo preiskavo.
Metod si je za večino svojih filmov napisal snemalno knjigo kar sam. Bil je vsestransko delaven, ustvarjalen ter požrtvovalen človek. Filmsko zgodovinsko vzeto predstavlja Metodovo delo v okviru podjetja »Sava« izjemno pomemben vmesni člen, ki povezuje čisto individualne in amaterske poskuse nekaterih posameznikov na Slovenskem s sistematičnim filmskim ustvarjanjem v socialistični Jugoslaviji. Metodovo delo ni niti malo slučajnostno in amatersko, temveč zavestno, idealizma polno ter vztrajno ustvarjanje temeljev slovenskemu filmu. S svojimi mojstrovinami je Metod v tedanjih razmerah dokazal, da si tudi Slovenci dokončno izoblikujemo lastno filmsko umetnost in s tem približal specifično nacionalno kinematografijo filmski ustvarjalnosti v svetu.
Leta 1945 se je z vsem svojim bogatim znanjem skupaj s svojo ženo Milko vključil v povojno slovensko in jugoslovansko filmsko ustvarjanje. Tudi v novih pogojih dela njegova ustvarjalnost ni skromna in je krepko zapisal svoje in ženino ime v zgodovino slovenskega filma. Poleg 55 obzornikov (tednikov) je ustvaril vrsto filmov, ki so poželi domača in tuja priznanja. Petintridesetletno ustvarjalno delo pionirja Badjure ni bilo zaman. V to obdobje je vpeto toliko plemenitih teženj in prizadevanj, saj je v nas dvigni misel o slovenskem filmu.
Skoraj vsak film je pomenil uspeh - bilanca njegovega ustvarjalnega dela je bila visoko pozitivna absolvent grafične akademije v Leipzigu
Nedvomno Badjura z vso pravico zasluži naslov pionirja slovenske filmske ustvarjalnosti. V svoja filmska dela je vložil obilo inteligence in entuziazma. Pokazal je izjemno umetniško občutljivost ter odlično obvladanje sodobne tehnike. Ne da bi zapadali v nekritično občudovanje, je treba priznati, kar je res. Njegovo delo je bilo enotno in osebno,edinstveno, njegov slog je prinesel nešteto novitet. Vsekakor je Metod Badjura daleč od običajnih formul in prijemov. Prav gotovo so v nekaterih filmih tudi pomanjkljivosti, ki jih ne gre prezreti, toda v njih je tudi občutljivost in prodornost, ki jih opaziš na prvi pogled. S svojimi deli se je vpisal v zgodovino sedme umetnosti.
Badjurovi filmi - umetnine trajne vrednosti
Odlično posneta vrsta zimsko-turističnih in športnih filmov, uvršča Metoda v sam vrh imen evropske in svetovne kinematografije. Odmevnost filma Bloški smučarji in kritike, ki so sledile, potrjujejo njegovo ustvarjalno moč. Filmski kritik Roger Henaff iz Pariza ocenjuje ta film takole: »Med prvimi filmi, ki so jasno dokazali Badjurov talent, je brez dvoma dokumentarec Bloški smučarji. To je edinstven tovrsten film na svetu. V njem nam ohranja na filmskem traku starožitno uporabo smuči na bloški gorski planoti. Filme s takšno tematiko nimajo niti nordijske dežele, kjer uporaba smuči sega daleč nazaj v zgodovino. Omenjeno kopijo filma hrani v svojih arhivih pariška kinoteka. Film odlikuje dovršena simfonija, dognana filmska kompozicija ter odlična dramaturgija.«
Objektivno oceno o umetniški poti in Badjurovih dosežkih je podal prof: dr. Paul Martinaud takole: »Badjura je zgolj režiser in snemalec. Badjurova kamera je znala poiskati v naravi tisto, kar je bilo vidno le njegovim vedno iščočim očem. Skratka tiste nežne in neopazne odtenke, ki so dali idejnemu osnutku »Bloški smučarji«; ko ga je prelil v filmski jezik, popolnoma drugačen prizvok. Morda je v tem skrivnost njegovega uspeha. Njegova osebnost je živahna in prožna — je pravi filmski lirik, Njegova filmska kariera je sinteza bistre tehnike in umetnosti pripovedi. Delal je hitro in ustvaril svoje štiri mojstrovine. Vsako pa je obdelal z virtuoznostjo do najmanjše podrobnosti.«
Profesor Gunnar Ollson je ocenil v časopisu Dagens Nyheter Metodovo izjemno mojstrovino takole: »Končno imamo priložnost videti slovenski dokumentarec Bloški smučarji, ki ga lahko brez pridržkov hvalimo. Še več, avtor Badjura je dosegel s tem filmom to, kar nam Nordijcein ni uspelo nikoli. Ohranil je zanarp-. cem odličen filmski zapis o prastari rabi smuči. Kamera je odlična, kompozicija, prav tako, Badjurova poetična poanta je neponovljiva. Nedvomno je Badjura velik izrazni umetnik. S tem imenitnim filmom, je Badjura dosegel največ, kar je mogoče,« sklene vtise nordijski kritik in prav gotovo ne brez razloga.
Slovensko izseljensko glasilo Enakopravnost iz Clevelanda je objavilo naslednjo kritiko: »Prepričani smo, da je bil Badjura edini sposoben izdelati film, kot je »Triglavske strmine«, pošteno, dovršeno in logično, kajti on se ne da zanesti nekim imaginarnim čarom ali pa navidezno nepremagljivim zaprekam. Uspel je tudi zato, ker je črpal iz ljudi, je med ljudmi, ki jih prikazuje, živel in poznal njih tegobe ter radosti. Ali je še kdo na Slovenskem prikazal tako poetično življenje v planinah, kot je to storil Badjura? V tem filmu je dokazal suvereno obvladanje filmskih izraznih sredstev.«
Danski filmski kritik je napisal naslednjo oceno o filmu »Naši lipicanci«. »Film Naši lipicanci - nagrajenec filmskega festivala v Edinbourghu avtorja M. Badjure je izrazito liričen film. Slovenska pokrajina je izjemna, posamezne sekvence čudežno lepih alpskih predelov so navdušile gledalce kot strokovne kritike. S tem filmom so se Slovenci dostojno predstavili tudi zahtevnemu občinstvu v glavnem mestu Danske.« Strokovni filmski kritik iz Londona pa je opredelil Badjurov osebnostni, izraz takole: »Badjura je eden tistih redkih snemalcev, ki posname letno največ en film. Obdela ga do perfekcije ter doda lirični navdih. Zakaj tako malo in v čem je skrivnost njegovega uspeha? Pri delu ga vodi motiv, da bi bil vsak naslednji film boljši od predhodnega. Badjurov film Slovensko Primorje je osvojil 2. nagrado televizije NBC v New Yorku. S tem filmom se je krepko uveljavil v Združenih državah Amerike ...«
Stanko Tarman
Železar, 26. april 1984