Boris Štupar
Mladost ubita v ledu in skalovju
O smrtni nesreči mladega turista Marjana Grebenca pod vrhom Triglava še naslednje:
Šele 18-letni Marjan Grebenc, gojenec železniške elektrotehnične šole v Nišu in sin železniškega uradnika Franca Grebenca v Ljubljani, je prišel v družbi svojega prijatelja, osmošolca Rudolfa Zupanca, sina posestnika in gostilničarja v Laškem, v torek dne 25. t. m. z vlakom ob 14.42 v Mojstrano, od koder sta se podala na Aljažev dom. Tam sta prenočila in sta se naslednjega dne ob 4. zjutraj odpravila na pot. Izbrala sta si Tominškovo pot. Večkrat sta počivala. Za velike ture nista bila prav izkušena, bila pa sta dobra prijatelja, ki sta že nekajkrat skupaj priredila planinske izlete. Še pred tednom sta obiskala Lisco in Zasavje.
Od Aljaževega doma je Zupanc hodil spredaj, Grebenc pa za njim. Tu in tam je Grebenc zaostajal in ga je Zupanc vedno pričakoval. Nad Okencem nad snežiščem, kjer se začenja žična vrv je Zupanc zavil za ovinek in od tam poklical Marjana. Marjan se mu pa ni odzval. Ker so za Marjanom hodili drugi turisti, Zupanc ni slutil nič hudega in je kar nadaljeval pot z namenom, da ga počaka pri studencu.
Tam se je v resnici ustavil, namesto svojega tovariša pa je pričakal samo žalostno vest, ki mu jo je prinesel hrvatski turist, ki je hodil tik za Grebencem in pred čigar očmi je Marjan ob četrt na 7. padel v prepad. Mladi turist je dobil omotico, izpustil vrv in zletel okrog sto metrov po zraku v globino in šele nato se je začel premetavati po skalovju.
Osmošolec Zupanc se je nato takoj podal v Staničevo kočo, da sporoči nesrečo in prosi za pomoč. Imenovani hrvatski turist je pričakal še neke druge skupine in začel iskati ponesrečenca, pa ga niso mogli najti. Šele iz Staničeve koče došla gg. Uroš Zupančič in nosač Lojze Rekar sta našla ponesrečenca, ki pa je bil seveda že mrtev. Ker sama nista mogla začeti reševalne akcije, sta ponesrečenca pustila na mestu, kjer je ležal. V Mojstrani obveščena reševalna ekspedicija se je takoj odpravila v Vrata. K sreči je bil v Mojstrani g. Jože Čop, ki se je ekspediciji takoj pridružil.
Reševalna ekspedicija, ki se je pod vodstvom Jožeta Čopa in Mihe Potočnika napotila na kraj nesreče že ob 3. zjutraj, je imela težko delo, preden je prišla do mladega ponesrečenca. Truplo je bilo z glavo zapičeno v led in so morali odkopati in razbiti precejšnjo ledeno steno, da so iz nje osvobodili truplo. Na stezo so prinesli truplo šele ob 13. popoldne, ob 16. pa so prispeli v Mojstrano, kjer je na žalni sprevod čakala velika množica domačinov in letoviščarjev. Truplo so položili na oder v mrtvašnici dovškega pokopališča. Oder je ves zasut s planinskim cvetjem.
Ponesrečeni Marjan je iz znane Grebenčeve rodbine iz Trbovelj. Njegova mati gospa Milena je iz Mrzelove rodbine, sestra pisatelja in našega novinarskega tovariša, g. Ludvika Mrzela. V Ljubljani je Marjan dovršil nekaj razredov meščanskih šol. Ker je kazal velike praktične talente in smisel za tehnična dela, ga je oče lani poslal v železniško elektrotehnično šolo v Nišu, katere prvi letnik je pred kratkim z lepim uspehom dovršil. Nihče pač ni mogel slutiti, da bo njegov kratki obisk na počitnicah pri starših tako tragično končal. Mladega pokojnika prepeljejo v Ljubljano in bo pogreb v soboto ob 14. Z glavnega kolodvora k Sv. Križu.
Jutro, 28. julij 1933
