Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Na gorah ne sije vedno sonce

Tribuna, O naporih naših gorskih reševalcev: Jerinček je plezal med težkim reševanjem v steni Planjave kar s starinskimi derezami, kramžarji na nogah. Režek je presenečeno zarjovel: »Jerinček! S kramžarji na nogah in to v XX. stoletju!«

O naporih naših gorskih reševalcev

Reševanje ponesrečencev v gorah je videti od daleč veliko bolj romantično kot je v resnici. Mogoče po zaslugi člankov, ki so se od časa do časa pojavili v našem časopisju in opisovali snežne viharje, grozeče prepade in vrle reševalce, ki v viharjih, podnevi in ponoči rešujejo človeška življenja.
Resnica je veliko bolj vsakdanja in kdor je bil kdaj z reševalci na težki akciji, se je hitro otresel vseh iluzij. Gorska reševalna služba pomeni nenadne alarme, dolge pohode s težko reševalno opremo in to v vsakem vremenu. Upognjen hrbet in prepotena srajca sta na reševalnih akcijah prav tako običajna kot zavoj za prvo pomoč.
Večinoma se nahajajo ponesrečenci v težko dostopnih terenih, na policah sredi sten, kjer so obležali.
Moderna reševalna oprema obstoji iz jeklenih vrvi, nosil, podobnih ležalnemu stolu, prav tako iz jeklenih cevi, škripcev lesenih bobnov za zaviranje in pomožne aparature in je torej težka. Vse skupaj s klini. vponkami in osebno opremo reševalcev predstavlja težak tovor, ki ga je treba na hrbtih spraviti do mesta nesreče. Šele takrat se začne pravo reševanje, to je spuščanje ponesrečenca iz stene in nato ure in ure trajajoč transport po slabih gorskih poteh v dolino.
V Franciji rešujejo ponesrečence z gora v glavnem gorski vodniki in to za »masten« denar.
Naša gorska reševalna služba pa je osnovana na amaterski podlagi. V reševalnih akcijah rešujejo skupaj ljubljanski študentje, delavci iz železarn in drvarji iz Bistrice, ki se menjavajo pri nosilih. Drvarji so starokopitni. Tako je Tone Erjavšek, po domače Jerinček, plezal med težkim reševanjem v steni Planjave kar s starinskimi derezami kramžarji na nogah. Ko je to videl Boris Režek, je v splošni tišini, ki je vladala med plezanjem, presenečen zarjovel:
»Jerinček! S kramžarji na nogah in to v XX. stoletju!«
Kakor je sicer delo v stenah pri spravljanju mrtvih in hudo ranjenih resno, vendar potekajo reševalne akcije navadno v vedrem razpoloženju. Zaključek je običajno za mizo v gorski koči, potem, ko je ponesrečenec že na varnem v reševalnem avtomobilu in na poti v bolnišnico.
Tega gorskim reševalcem pač nihče ne more zameriti, posel je težak, zvezan z velikimi telesnimi napori in dostikrat s tveganjem lastnega življenja, kajti v gorah ne sije vedno samo sonce.
 

dlib.si
Tribuna: študentski časopis
1953, letnik 3, številka 15
Študentska organizacija Univerze
Narodna in univerzitetna knjižnica
URN:NBN:SI:doc-W0DWFCY8

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.