Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Najmodernejše reševalne naprave

Tovariš: V petek, 4. maja popoldne so se zbrali na pomladanskem zboru gorski reševalci iz vseh krajev Slovenije. Naslednji dan so se sestali v Erjavčevi koči na Vršiču vsi udeleženci pomladanskega zbora.

Najmodernejše reševalne naprave

Sledili so predavanju tehničnega vodje graške gorske reševalne službe, inž. Messnaritscha. Z neverjetno spretnostjo je stari alpinist in gorski reševalec demonstriral razne načine vozlov, ki jih uporabljajo danes v vseh državah gorski reševalci. V nedeljo zjutraj so reševalci oprtali svoje orodje in vrvi ter v gosji vrsti odšli proti vežbališču, kjer se je začel praktični del pouka.

Ing. Messnaritsch je poslal dva svoja pomočnika na strmo skalo onkraj prepada, kjer so reševalci hitro zabili v skalo kline. Še nekaj kratkih povelj - in že je bila prva reševalna priprava - tako imenovani Grammingerjev sedež, pripravljena. Na 180 m dolgi jekleni žici se je pričel počasi spuščati čez strmo steno prvi reševalec - »Gandi«, s »ponesrečencem« Urošem na hrbtu. Ta naprava se je doslej povsod izvrstno obnesla, zlasti pa 180 m dolga jeklena žica, s katero je možno v najkrajšem času spustiti ponesrečenca v dolino iz najvišjih sten. Ing. Messnaritsch je pripovedoval da so na poskusnih vajah v Avstriji nekoč izurjeni reševalci spravili ponesrečenca s to vrvjo čez 200 m visoko steno v slabih 40 minutah. S to napravo si bodo naši gorski reševalci lahko zelo pomagali in se uvrstili med najnaprednejše reševalne ekipe v Evropi, zlasti še, ker je inž. Messnaritsch ob zaključku svojih predavanj obljubil, da bodo avstrijski reševalci poslali našim alpinistom vse potrebne načrte in skice. Nato se je pričelo reševanje s tako imenovano Marinerjevo napravo. To reševalno orodje so pravzaprav neke vrste univerzalna nosila, ki jih lahko poljubno uravnavaš, tako da lahko ponesrečenec na njih sedi ali leži, lahko ga spuščaš po steni ali čez prepade, nosiš na ramah kakor na nosilih, voziš čez ledenike, spuščaš po snegu in celo voziš po cesti. Ob zaključku dopoldanskega dela reševanja so preskusili naši reševalci še tako imenovane Akia reševalne sani. S to napravo lahko eden ali dva smučarja vozita ponesrečenca zanesljivo po največjih snežnih strminah. Zanimivo je, da lahko z Akia sanmi vozimo v največji brzini nič manj zanesljivo kakor na tekmah in lahko pri tem tudi izvajamo vse vrste zavojev. Ing. Messnaritsch je celo izjavil, da povprečen smučar s takšno napravo laže vozi kakor samo na smučeh.

Popoldne so si naši reševalci še ogledali nastop in dresuro planinskih psov pri reševanju izpod plazov, v ponedeljek pa so vsi reševalci tekmovali v smuku s popolno alpinistično in reševalno opremo. Lahko trdimo, da so na tem zboru naši reševalci veliko pridobili in videli veliko novega, zlasti Marinerjevo napravo in jekleno vrv. Nekdaj so bile reševalne akcije težko, dolgotrajno opravilo, včasih so se reševalci za en sam meter višinske razlike trudili po pol ure in še več. Ko si bodo naši gorski reševalci pridobili še potrebno izkustvo in spretnost s temi novimi napravami, bodo reševali ponesrečence v naših stenah hitro in za ranjenca čim bolj ugodno, tako kakor rešujejo danes ponesrečence v vseh naprednih državah Evrope.   -nr.

TOVARIŠ 1951.05.28 št.15

 

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.